Erjon Kastrati za zdaj le za izbrano vrsto do 20 let, Gezim Morina pa ob slednji tudi že za člansko, čeprav le na prijateljskih tekmah. Ob ustanovitvi kosovskih reprezentanc sta se oba znašla v precepu.
Kako gledate na sprejem Kosova v Fibo?
GEZIM MORINA: Zelo sem vesel, da je Kosovo sprejeto v Fibo. Na Kosovu je velika evforija. Ljudje so veseli in verjetno prihajajo boljši časi za kosovsko košarko. To bo za mlade večja motivacija, da bi se ukvarjali s košarko. Glede reprezentance pa smo šele na začetku, sam nisem tako evforičen, kot so na Kosovu, kjer se že govori, kako se bomo v prvih kvalifikacijah uvrstili na evropsko prvenstvo. Vem, da to traja leta in leta, da stvari ne gredo kar tako čez noč. Potrebnega bo še veliko časa, nekaj let, da bi lahko prišli do prave ravni.
ERJON KASTRATI: To je super. Zdaj je tam evforija. Velika čast je, da so priznani v Fibo. Vsi bi radi naenkrat naredili vse. Vsi so sanjali ta dan, to je velika vzpodbuda za mlade, da imajo razlog, zakaj igrati košarko. S tem se bodo lahko pokazali v Evropi v boljši luči. Smo pa šele na začetku, treba bo veliko delati. Uspeh ne bo prišel takoj, bolje bi bilo, če bi gledali v prihodnost.
So s Kosova z vami že vzpostavili stik?
GEZIM MORINA: Berem razne medije in govori se o tem, da želijo vrniti vse nas, ki igramo v drugih državah. Pričakujem klic, karkoli pa se bo zgodilo, mora iti prek KZS.
ERJON KASTRATI: Veliko me kontaktirajo.
Boste igrali za Kosovo?
GEZIM MORINA: To ni odločitev, ki bi jo sprejel v eni uri, ampak so stvari, ki potrebujejo več časa, veliko pogovorov. V Sloveniji sem že šest, sedem let. Zadnjih nekaj dni me vseskozi kličejo s Kosova in sprašujejo, kdaj se vrnem. A s Košarkarsko zvezo Slovenije imam zelo dobre odnose, dobil sem državljanstvo, zato sem pravzaprav veliko dolžan Sloveniji. Dokler me bo potrebovala, sem pripravljen igrati za Slovenijo. Seveda bi tudi na Kosovu rad igral, a to se bo zgodilo le v primeru, da mi da KZS zeleno luč za kaj takega.
ERJON KASTRATI: Saj ne vem ... Ni mi lahko. Seveda na morem obrniti hrbta Sloveniji, če pa sem prišel sem še kot otrok in dobesedno zrasel tukaj. Do Slovenije čutim veliko obveznost, seveda tudi do Kosova in sem v nerodnem položaju.
Položaj je za vas težek, srce vas verjetno vleče na Kosovo.
GEZIM MORINA: Res je, da ni najbolj prijetno, nikomur ne bi privoščil, da bi bil v takem položaju. A kot sem dejal, tu sem že vrsto let, Slovenija je definitivno moj drugi dom, in dokler me bo Slovenija potrebovala, sem pripravljen igrati zanjo. Res pa je, da ljudje na Kosovu tega morda ne sprejemajo najbolje. Običajni ljudje niti ne vedo, kako te stvari potekajo, vsi tisti, ki so v košarki, pa vedo, v kakšnem položaju sem in me razumejo.
ERJON KASTRATI: Če bi rekel Kosovu ne, se bojim, da bi potem, ko bi šel tja, lahko imel težave. Enako moja družina. Oče je nevrokirurg, dosti znana oseba na Kosovem, in ne bi bilo najbolje, če sin igra za Slovenijo. Po drugi strani čutim obveznost do Slovenije, zato res ne vem. Gotovo je tudi perspektiva tu večja. Res je zoprn položaj. Morali se bomo pogovoriti in najti kompromis, da bi bili vsi zadovoljni, do zdaj pa s KZS še nisem imel stikov.
