Zbralo se jih je okrog 2000 z vseh koncev Slovenije, videli smo napise Murska Sobota, Koper, Golnik, Ilirska Bistrica, Zagradec in tako dalje. Bili ao v veliki številčni prednosti pred tistimi, ki so pesti stiskali za Dominikansko republiko.
Načrt pred tekmo je bil v prvi vrsti ustaviti Francisca Garcio, daleč najboljšega strelca tekmecev. Ni se začel uresničevati najbolje, že na začetku druge minute je zadel prvo trojko. A le nekaj sekund zatem je dobil tudi svojo drugo osebno napako in nato vse do konca prvega polčasa sploh ni več stopil na parket.
V slovenski vrsti je drugo osebno napako v peti minuti dobil Alen Omić, ki bi s svojo višino lahko predstavljal težavo za nižje Dominikance, za njim pa še Goran Dragić po dobrih šestih minutah, oba je Jure Zdovc seveda zamenjal in Omić je, tako kot Garcia, obsedel na klopi do velikega premora, kapetan reprezentance pa se je vrnil v igro v zadnjih minutah druge četrtine.
Njegova vrnitev je približno sovpadala z najboljšimi minutami igre slovenske reprezentance v prvem polčasu. V prvi četrtini je bilo veliko napak, met ni stekel, za tri točke je bil 1:8, in odsotnost Garcie nikakor ni bila izkoriščena. Še slabše je bilo na začetku druge četrtine, ko so Dominikanci predvsem po zaslugi Jamesa Feldeina celo prišli do prednosti sedmih točk (26:19). Toda potem se je začel preobrat Slovencev, ki ga je začel Uroš Slokar z dvema zaporednima košema
Nasprotnik je še dosegel en koš, nato pa v zadnjih štirih minutah prvega polčasa nobenega več. Slovenija je zaigrala odlično v obrambi, kar ji je prineslo nekaj hitrih protinapadov, odprl pa se je tudi met, Slokar in Miha Zupan sta zadela po eno trojko. Ko ti gre, ti pomaga še sreča, in ob dveh zgrešenih prostih metih Zorana Dragića je eden od igralcev Dominikanske republike žogo sam potisnil v koš za dve točki Slovenije, s čimer je ta prišla do naskoka s plus deset.
V ritmu, kakršnem je končala prvi, je tudi nadaljevala drugi polčas. Brata Dragić sta s košema prisilila trenerja Dominikanske republike, da je že po minuti in pol vzel time-out. To sta bili sploh prvi točki Gorana Dragića na tekmi, ki je nato dosegel še šest naslednjih za Slovenijo, ko je brat Zoran zadel svojo drugo trojko na srečanju, pa se je prednost ob koncu 27. minute povzpela na že velikih 15 točk (51:36).
Toda potem je sledil veliko slabši zaključek četrtine, skoraj smo gledali obratno sliko, kot v drugi. Zdaj so Dominikanci naše silili v napake, sami začeli zadevati in naenkrat je bilo pred zadnjimi desetimi minutami le še šest točk v korist Slovenije.
Razigral se je Jack Martinez, ki ga slovenski centri nikakor niso mogli ustaviti, skupaj s Feldeinom sta tekmece na izteku 32. minute pripeljala do zaostanka zgolj dveh točk. Vidna je bila nervoza na slovenski strani, vrteti se je začel film dvoboja z Litvo. Klemen Prepelič je s trojko prekinil nalet tekmecev in končal črne minute v napadu.
Spet je malce bolj steklo v napadu, predvsem pa je to prineslo spet boljšo igro v obrambi. Zoran Dragić je grizel kot terier, uspešen pa bil tudi na drugi polovici, po njegovih šestih zaporednih točkah je bila prednost slabi dve minuti pred koncem spet plus deset (67:57) in dvoboj prelomljen.