Jure Zdovc je dan pred tekmo s Korejci opozarjal prav na vse tisto, kar se je zgodilo v prvem polčasu. Da so Azijci doslej imeli slab odstotek meta in da se jim bo enkrat gotovo odprlo, da jih je treba od prve minute vzeti resno, sicer se lahko "razletijo" po parketu in postanejo neugodni, da igrajo hitro, nepredvidljivo, veliko mečejo z vseh pozicij in če imajo dober dan, so lahko zelo nevarni. Vse to so slovenski košarkarji vedeli, bili opozorjeni na vsa glavna orožja korejske igre, a že takoj uvodne minute so pokazale, da preprosto tekmece podcenjujejo.
Medtem ko so na prvih dveh srečanjih od začetka zaigrali zavzeto in dali Avstralcem ter Mehičanom vedeti, kdo je gospodar parketa, so sinoči zaigrali medlo, zaspano, prav videlo se je, kako Korejce jemljejo z levo roko. In slednji so to seveda izkoristili. Povedli so s 7:2, prednost petih točk je bila njihova najvišja na tekmi. Slovenija v prvem polčasu ni imela tako visokega vodstva, največ je vodila za štiri (36:32).
Po uvodnem zaostanku so sicer Slovenci hitro prišli do prednosti 9:7 in ko smo pričakovali, da so se "motorji" naših ogreli ter da bodo zdaj začeli višati razliko, so se kar ustavili. Koreja je naredila delni izid 9:2 in izenačila svoje najvišje vodstvo, minimalno prednost pa zadržala vse do konca prve četrtine. Tudi v drugi četrtini smo gledali podobno sliko. Nikakor ni prišlo do preskoka v igri slovenske reprezentance, tudi sredi tega dela igre ne, ko je sicer povedla s 36:32. Korejci niso pustili, da bi jim Slovenci ušli, ali bolje rečeno, slednji so Korejcem dovolili, da so jih spet dohiteli.
STVARI POSTAVILI NA SVOJE MESTO
Zdovc je v slačilnici gotovo "zaropotal", 39 točk v enem polčasu noče prejeti od najboljših ekip na svetu, kaj šele Korejcev. Obetali smo si drugačno podobo Slovenije v tretji četrtini. Ni prišla takoj, Korejci so še povedli, po izenačenju na 48 pa je vendarle prišlo slovenskih pet minut, v dobesednem in prenesenem pomenu. Od 23. do 28. minute so Slovenci naredili delni izid 21:5 in stvari končno postavili na svoje mesto.
Mučenja je bilo konec, zmaga zagotovljena, strah, da bi v primeru nižje razlike, lahko v zadnji četrtini še prišlo do kakšne korejske grožnje, pa odpravljen. Tekmeci so sicer do konca igrali zavzeto in hitro, kot na začetku, naši pa niso dosti zaostajali, tako da smo gledali "run and gun" košarko, takšno, v kateri najbolj uživajo gledalci.
