Neverjetna zgodba in zadetek košarkarja, ki ima zgolj eno roko (video)

Da smo si na jasnem: tudi zdaj je bilo, ko je Hodskins na zadnji tekmi svoje študentske ekipe dobil priložnost in uspešno zaključil eno od akcij, veliko zgodb v zgoraj opisanem slogu. Američani so pač mojstri za ustvarjanje ganljivih in solzavih štorij, res pa je, da jim tudi pri nas vse bolj uspešno sledimo. A prav Hodskins sam bi bil prvi, ki bi se zmrdoval nad takšne vrste poročanji o njem. Ker sovraži, da se o njem govori le kot o hendikepiranem fantu, ki se je rodil brez leve roke od komolca navzdol. Sovraži, da v povezavi z njegovim imenom najprej pridejo na vrsto stavki o njegovi invalidnosti in šele nato o vsem drugem, predvsem dobrem košarkarskem znanju in sposobnostih na parketu. In slednje niso majhne.

"Samo to sem vedno hotel. Všeč mi je, če ljudje najprej rečejo stvari kot na primer 'kako dober igralec je', šele potem pa vse tiste floskule o inspiraciji, ki jo predstavljam, o tem, kako sem proti pričakovanjem prišel do sem, kjer sem, in podobne reči," je dejal predlani, ko ga je v svoje vrste povabila univerza Florida. Njeni trenerji so, tako kot gotovo še mnogi drugi, opazili njegove zelo dobre predstave v srednješolski ligi. A v nasprotju z drugimi so se odločili, da ga vzamejo v ekipo. Resda mu niso ponudili polnega plačila šolnine, kot je običajno pri igralcih, a Hodskinsa to ni preveč zmotilo. Poklicala ga namreč ni katerakoli univerza, kakšen "drugoligaš", ampak Florida, prvakinja lige NCAA v letih 2006 in 2007, še nekajkrat pa je igrala na zaključnem turnirju. In fant je realen, dobro ve, kako potekajo stvari in da zaradi svoje manjkajoče roke vseeno ni v enakem položaju z zdravimi. Pa čeprav nikomur ne priznava, da je boljši. "Do zdaj se nisem srečal še z ničimer, česar ne bi zmogel. Ko sem na parketu, pozabim na to, da nimam roke, in le igram košarko," je bil njegov komentar, ko se je pridružil Floridi.

To je bilo pred začetkom lanske sezone, v kateri je nato igral le za vzorec, zgolj dvakrat je vrgel na koš in obakrat zgrešil. Tudi v letošnji sezoni se ne more pohvaliti z veliko nastopi, le sem in tja dobi priložnost za igro. Glede na samozavest oziroma pristop, ki ga je mogoče razbrati iz njegovih izjav, gotovo ni povsem zadovoljen. A po zadnji tekmi je bil dobre volje, saj je v zadnji minuti dvoboja z Jacksonvillom dosegel svoji prvi točki v študentski ligi. Ni ju dal z metom, ki je njegovo močno orožje, temveč s prodorom pod koš, 'rolingom', s katerim se je otresel tekmeca in nato žogo od table položil v koš. Gledalci v dvorani so ponoreli, smejal se je tudi Hodskins. In si najbrž mislil svoje, češ to ni še nič, samo pustite me več igrati, pa boste spoznali še več. Njegov trener iz srednje šole bi mu vsekakor prikimal. "Ko ga gledaš igrati, je že tako neverjetno, ker je tako dober, ko pa se potem zaveš, kako je lahko tako uspešen s tem hendikepom, se vse skupaj zdi nerealno," je dejal o njem, ko je zapuščal srednjo šolo. Resničnosti njegovih besed bi utegnilo v prihodnje prikimati vse več ljudi.