Če o tem govori Barack Obama, potem je jasno, da gre za pomembno zadevo. Zelo pomembno. In pri tem nikakor ne mislimo na razplet volitev v Izraelu, ki so jih Američani seveda spremljali skoraj tako, kot bi šlo za njihove lastne, Obama pa se je kot prvi mož največje svetovne velesile in najtesnejšega zaveznika Izraela seveda oglasil s svojim videnjem razpleta.
Predsednik ZDA je komentiral tudi športno tekmovanje, ki te dni razvnema deželo svobode in priložnosti. Prišel je najboljši čas v letu za ljubitelje košarke onstran luže. Pozabite boj za naslov v ligi NBA, pozabite San Antonio Spurse, Los Angeles Clipperse, Golden State Warriorse, tisti, ki res štejejo, so Kentucky Wildcats, Duke Blue Devils, Villanova Wildcats, Wisconsin Badgers, saj je tisto, kar ima pri košarkarskih fanatikih pravo težo, končnica v študentski ligi NCAA.
Tudi Obama je spet, tako kot vsak "pravoverni" košarkarski zaljubljenec v ZDA te dni, izpolnil svoj list z narisano mrežo končnice, na katerega je napisal zmagovalce posameznih dvobojev uvodnih tekem in predvidene pare v nadaljevanju, vse do finala in napovedi zmagovalca. Pravzaprav je predsedniška napoved postala že tradicionalna in dogodek sam zase.
Načeloma sicer velja, da kdor do začetka končnice, ki se je s prvimi srečanji začela v torek, ni izpolnil svojega lista z mrežo, ta gotovo ne spremlja košarke. Tisti, ki jo, namreč nikakor ne pozabijo na ta skorajda ritualni obred, ki gre z roko v roki s spremljanjem izločilnih bojev. Teve, tekma, pivo, slani prigrizki in listek z mrežo končnice, to je košarkarska Amerika v drugi polovici marca in prvi teden aprila.
Obama pa se ni ustavil le pri napovedi favoritov, ampak se je dotaknil tudi sloga igranja v študentski košarki. "Podpiram idejo o spremembah nekaterih pravil, kot je recimo skrajšanje napada na največ 30 sekund ali pa podaljšanje črte, ki označuje met za tri točke. Všeč mi je NBA košarka, ki je hitra, z veliko tempa, tekoča. Gregg Popovich je s San Antoniom zakoličil neke prave smernice igre, ki jih zdaj precej kopirata Atlanta in Golden State, vse več pa je tudi ostalih ekip, ki se skušajo približati temu. Rad bi videl, da bi to storila tudi univerzitetna moštva. Košarka je hitra igra, naj je tako videti tudi v študentski ligi," se je prvi mož ZDA že na pol analitično obregnil ob dejstvo, da je na številnih srečanjih v ligi NCAA veliko "šahiranja" in počasnega tempa, ki ga omogoča 35-sekundni napad.
A vprašanje, ali ima "najmočnejši" mož zemeljske oble to moč, da vpliva na to, da bo do spremembe res prišlo, vsaj kmalu, če pa vemo, da so v študentski ligi šele leta 1985, 30 let po tem, ko so to storili v ligi NBA, določili omejitev napada. Pred tem so se ekipe lahko žogale skoraj do nezavesti in nizki izidi so bili nekaj običajnega, tudi taki, kot je 11:6 z neke tekme leta 1973. Tudi takrat, ko so odgovorni le uvedli omejitev napada, so to storili precej konzervativno, prvih osem let od sprejetja so imele ekipe še vedno na voljo gromozanskih 45 sekund za posamezni napad.
Od leta 1993 velja zdajšnji sistem, ki pa še vedno na neki način vzpodbuja počasno igro. A to je liga NCAA, ki jo ima večina zelo rada, ker pač tudi s tem predstavlja tisto prvinsko, preprosto košarko, protipol ligi NBA. Prav taka vsakič znova privlači ogromno zanimanja, vzbuja strasti, navijaška čustva, velika rivalstva.
Tudi letos seveda, ko je bilo pred začetkom končnice v zraku le eno vprašanje: je sploh mogoče, da Kentucky ne bo prvak? Ekipa trenerja Johna Caliparija je letos še neporažena, zmagala je v vseh 34 dvobojih in bo poskusila postati prvi prvak brez poraza po Indiani leta 1976. Verjetno bo malo takih, ki na svoj listič Kentuckyja ne bodo zapisali kot končnega zmagovalca, še manj pa takih, ki ga ne bodo postavili v finale. A podobno velik favorit je bil tudi Duke leta 1990, pa je takrat četa Mika Krzyzewskega sicer prišla v finale, tam pa izgubila kar za 30 točk. Liga NCAA pač.
