Novomeški navijači so toplo pozdravili vrnitev na igrišče reprezentančnega kandidata, ki je prav med pripravami izbrane vrste letos poleti uvidel, da so nekajmesečne ponavljajoče se bolečine v zapestju tako hude, da drugače kot z operacijo ne bo šlo. Med posegom se je razkrilo, da poškodbe vezi in hrustanca v desnem zapestju še zdaleč niso nedolžne, tako da je bilo jasno, da bo do ponovnega igranja preteklo kar nekaj Krke.
NIČ PREJ, NIČ POZNEJE
"Zgodilo se je čisto tako, kot mi je napovedal zdravnik, ki me je operiral. Rekel je, da bom lahko decembra začel delati na polno in tako je tudi bilo. Nič prej, nič pozneje," je povedal Luka Lapornik, ki še vedno čuti nekaj bolečin. "Malo še boli, a me to ne ovira pri delu. To je normalno."
Nisem bil živčen. Komaj sem čakal, da bom spet začel igrati. Pol leta sem bil brez košarke. Gledal sem, kako fantje trenirajo, in ob strani malo nabiral kondicijo, tekel. Vesel sem, da je to za menoj in lahko normalno treniram.
Normalno je morda tudi to, da se bo moral na prisotnost bolečine navaditi. "Tega mi ne znajo natanko povedati. Je pa minimalna, tako da ni moteče." Rehabilitacija ni bila prav prijetna. "Predvsem zato, ker je zelo bolelo, ko sem hodil na razgibavanja. Včasih sem imel take bolečine, da sem bil na robu solz."
Z ekipo trenira zadnja dva tedna, pred srečanjem z Budućnostjo sta se s trenerjem dogovorila, da bo spet zaigral. "Sicer sem mu že pred dvobojem s Šentjurjem rekel, da bi morda lahko poskusil, a se je odločil raje še malo počakati. Prejšnjo soboto pa sem vedel, da bom verjetno malo igral," je dejal naš sogovornik, ki je na dvoboju z Budućnostjo v igri preživel šest minut, v sredo na tekmi državnega prvenstva z Mariborom pa že dvakrat več časa. "Zdaj pa počasi naprej in verjetno vedno več minut."
LAHKO BI PRETEKEL MARATON
Pričakovali bi, da bo po dolgotrajni odsotnosti ob prvem nastopu prisotne kar nekaj treme. "Ne, nisem bil živčen. Komaj sem čakal, da bom spet začel igrati. Pol leta sem bil brez košarke. Gledal sem, kako fantje trenirajo, in ob strani malo nabiral kondicijo, tekel. Vesel sem, da je to za menoj in lahko normalno treniram," je dejal visoki branilec in se pošalil, da bi zdaj najbrž lahko pretekel tudi maraton. "Kondicija res ne bi smela biti problem. Vseskozi sem s kondicijskim trenerjem delal na fizični pripravljenosti in moči, mislim, da sem pripravljen maksimalno, kot sem lahko."
DA BOMO LE VSI ZDRAVI
Na tisto pravo formo bo sicer treba še počakati, dolgotrajna odsotnost se pozna zlasti pri občutku za igro, tudi za natančnost pri metu bo moralo preteči še nekaj časa. A kot pravi, najpomembneje je, da bo ostal zdrav, pa ne le on, ampak vsa ekipa. Dobro ve, da so prav poškodbe tiste, ki so po dobrem startu v sezono ekipo pahnile v krizo. "Začeli smo odlično, morda celo nad pričakovanji, ko smo premagali Cedevito in Partizana v Beogradu. Na zadnjih tekmah smo padli, saj je bil vseskozi kdo izven pogona. Težko je bilo tudi trenirati, pomagati so morali mladinci. Upam, da je to zdaj za nami. Z Budučnostjo smo bili prvič letos popolni in upam, da bomo čim dlje ostali zdravi ter bo šla krivulja spet navzgor," je zaključil 26-letni Šentjurčan na delu v Novem mestu.
