Minutaža, ki jo predvsem v zadnjem mesecu dobiva mlajši del ekipe, je pravzaprav ena redkih stvari, ki si jo bomo po koncu letošnje sezone lige EBEL pod Rožnikom zapomnili kot dobro. Zaradi okoliščin je na svoj račun prišlo veliko več mladeničev, kot bi jih ob večjih ambicijah kluba. Sicer bi jim pripadle drobtinice, v zdajšnjem primeru pa klub hočeš nočeš skrbi za razvoj in napredek dvajsetletnikov in nekoliko starejših.
Med njimi je tudi branilec Kristjan Čepon.
Otrok Olimpijine hokejske šole je pred mesecem dni praznoval 20. rojstni dan. Za Čepona letošnja sezona ni prva v tej močni konkurenci, temveč že tretja, a je prva, v kateri Ljubljančan redno igra, prej je bil bolj kot igralec gledalec. Zdaj je veliko bolj vpet v dogajanje na ledu, pravi, da je zaradi tega naredil korak naprej in da je vesel veliko priložnosti, a da ve, da mu gredo deloma na roko tudi poškodbe in odhodi. "Seveda sem vesel, mislim, da mi trener zdaj tudi zaupa, tudi če naredim napako, me še vedno spodbuja. Že lani sem odigral nekaj tekem in vedel sem, kaj lahko pričakujem, kakšna je raven igre, čemu se moram posvečati, da bom še boljši, mislim, da mi gre letos boljše. Pred začetkom sezone nisem pričakoval, da bom toliko igral, kot igram zdaj. Pričakoval sem nekaj priložnosti, niti približno pa ne toliko," je začel 194 centimetrov visoki Kristjan, ki je prve izkušnje v avstrijski ligi seveda nabiral v ligi EBEL U-20, še letos je tri tekme v dresu Slavije odigral v ligi INL. "Med vsemi je zelo velika razlika. Drug svet. V ligi EBEL do izraza velikokrat pride izkušenost, tekmeci te lahko hitro preberejo, vse je hitrejše," je na hitro različna okolja orisal naš sogovornik.
Izboljšal sem se na več ravneh. Od drsanja, razmišljanja, ko začneš igrati na tej ravni, igraš z veliko treme, bojiš se napak in tak sem bil na začetku. Zdaj sem se vsega že navadil, nisem več živčen, ko imam na palici plošček. Na splošno imam več samozavesti.
Ob njem letos v zeleno-belem dresu drsa veliko mladih igralcev in vsi so zadovoljni s strategijo kluba, to je razvijanje domačih igralcev, čeprav se je v preteklosti že večkrat izkazalo, da ni vedno tako. Zdaj vodstvu kluba drugega ni preostalo, navdušeni pa so prav tisti, na katerih svet stoji. "To, da je zraven vse več mladih, je super. Na začetku sva bila z Juretom Sotlarjem edina, ki so naju dodali prvi ekipi. Zdaj jih je veliko več in bodo zaradi tega hitreje na svoji koži spoznali to raven igre, hitreje se je bodo navadili. Vedno je boljše, da igraš s tistimi, ki so boljši od tebe," je razmišljal dvajsetletni branilec.
Čepon je lahko zadovoljen tudi z vzorom v slačilnici, kjer letos z njim prebiva več izkušenih branilcev. "Spodbujajo me tako in tako vsi, večino sezone v branilskem paru igram z Maksom Selanom, mislim, da se dobro ujameva. Zdaj, odkar je z nami tudi Andrej Tavželj, sem spoznal še njegov način dela, odnos, ki je izredno profesionalen. Od njega se resnično veliko lahko naučim, gre za pravega vodjo," je izpostavil Čepon, ki smo ga vprašali tudi, če mu kdaj ob kakšni napaki še potegne za uho ali mu zažuga. "Da, ob kakšni napaki mi tudi rečejo, naj se že spravim k sebi," se je smejal.
Kako pa na mlade igralce vplivajo porazi, ki jih pri Olimpiji še zdaleč ne manjka, obeta se najslabša sezone Olimpije na splošno? "Ti porazi se te dotaknejo, a sezone še ni konec. Čeprav imamo veliko porazov, nam prvi del ne pomeni kaj veliko. Verjamem, da lahko v drugem delu s popolno postavo merimo tudi malo višje. Ekipe so premagljive, to smo že dokazali, sploh pa v zadnjem času," je še zaključil naš sogovornik.
