Zavoljo neurejenih razmer in nejasnih okoliščin sem sprejel odločitev o prekinitvi sedanje zatečene poti. Olimpija bi kot klub s tradicijo vsekakor morala imeti zaupanje v lastne kadre. Pri tem gotovo nisem edini, ki sem doživel onemogočanje uspešnega napredovanja in pridobivanja dodatnih veščin, znanj in izkušenj. V sezoni 2011/12 sem pod vodstvom Hannu Järvenpääja dosegel 30 točk in aprila 2012 skupaj s slovensko člansko reprezentanco nastopil na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Kot potrditev mojega trdega dela sem istega leta s strani Akademske športne zveze Olimpija prejel še priznanje in naziv mladega športnika leta 2011.
Kljub uspešni sezoni so nastala trenja in razhajanja, ki so skrhala moje zaupanje, saj mi direktor Matjaž Sekelj ni hotel omogočiti odhoda v tujino in nadaljevanja kvalitetnega razvoja potenciala. Ob zavedanju, da sem še eno leto pogodbeno zavezan, sem se bil v zameno pripravljen celo odpovedati vsem svojim terjatvam do kluba in neizplačanim zapadlim obveznostim, ki jih je imel klub do mene. Čeprav vse obveznosti do mene niso bile izpolnjene (in še do danes niso), sem vseeno spoštoval veljavnost pogodbe. Še več, kljub mamljivim obljubam vodstva danes ugotavljam, da v klubu, za katerega sem ponosno in dostojanstveno igral tako rekoč vse svoje življenje, napredek lastnega igralskega kadra ni v ospredju, temveč zgolj nečedne finančne koristi.
Hokejsko ekipo povezuje timski duh in spoštovanje nalog, ki vodijo v red in disciplino, ki sta ključnega pomena za dosego ciljev in vidnih rezultatov. Puhlim besedam in obljubam vodstva še danes ne sledjo resnična dejanja. Tako sem sam prišel do drugačnih prioritet in vrednot v življenju.
Medtem ko je za dokazovanja željne tuje "okrepitve" Olimpija priročna odskočna deska za nadaljnjo kariero (izjava Matjaža Seklja v Dnevniku, 19. 3. 2012), pa po drugi strani, ko gre za mlade domače igralce, temu ni tako. Razočarano ugotavljam, da so bili številni obetavni mladi domači igralci in so še vedno zapostavljeni in se jih s strani vodstva kluba nedostojno omejuje v razvoju. Tisti, ki spremljajo hokejsko klubsko sceno, vedo o čem govorim. Vse to razumem kot žalitev mojega napora in truda, ne samo talenta, ki mi ga sedaj mnogi pripisujejo. Statistično gledano sem v sezoni 2012/13 nazadoval, vendar statistika ni vedno realni pokazatelj dejanskega stanja. Izkazani interes takratnega trenerja Bojana Zajca je bil, da sem večino časa "optimalno" presedel na klopi. Izkupiček 12 točk v ligi EBEL, ob moji postavitvi v tretjo oz. četrto peterko z manjšo minutažo je bila tako slaba popotnica za iskanje novega delodajalca. Zmanjševanje mojega ratinga učinkovitosti pa je pripeljalo, da mi v sezoni 2013/14 niso niti ponudili podaljšanja pogodbe. Po dveh neuspešnih poskusih v tujini in dejstvu, da sem bil realno gledano celo sezono brez kluba, sem hvaležen Ivu Janu. Slednji mi je za moje dobro ponudil priložnost končati sezono doma pri Olimpiji. Vse kaže na to, da so ambicije HDD Telemach Olimpije tudi v sezoni 2014/15 brez meja, saj njihova dejanja nikoli v ničemer niso potrjevala vrsto sedaj všečnih izjav v medijih, da so name resno računali, kot pomemben del ekipe.
Hokejsko ekipo povezuje timski duh in spoštovanje nalog, ki vodijo v red in disciplino, ki sta ključnega pomena za dosego ciljev in vidnih rezultatov. Puhlim besedam in obljubam vodstva še danes ne sledjo resnična dejanja. Tako sem sam prišel do drugačnih prioritet in vrednot v življenju. Resnično bi želel, da se stvari in vsi problemi pregledno in tekoče razrešijo in ne odlagajo ter tlačijo pod preproge. Vsi fantje v garderobi si zaslužijo spoštljivega in "fair play" odnosa, brez katerega je težko osredotočeno igrati. Srčno si želim, da bi novi predsednik Marko Popovič lahko izboljšal razmere v klubu v zadovoljstvo vseh, ob jasnih soočenjih z izzivi. Lahko rečem, da je volja prisotna, pri čemer upam tudi, da najde prav(ičn)o pot.
V moji klubski in reprezentančni karieri sem imel priložnost sodelovati z mnogimi trenerji. Hvala vsem, ki ste verjeli in zaupali vame ter me spodbujali na moji poti.
Za konec bi se želel zahvaliti tudi vsem neutrudnim navijačem in ljubiteljem hokeja. Kot bi rekel "nekdanji" legendarni komentator Joc v hali Tivoli: "Bili ste SUPER PUBLIKA!"
Eric Pance
