Fabian Dahlem je prejšnji teden postal deveti trener Telemacha Olimpije, od kar ljubljansko moštvo igra v ligi EBEL. V Tivoli je zgovorni Nemec prišel z jasnimi, a realnimi cilji, točno ve, kaj hoče, in ne obljublja čudežev. Zavzetosti ne skriva, kot tudi ne, da je pred njim velik izziv, s katerim se bo spopadel z vsem, kar premore, da bi zmaje popeljal na uspešnejšo pot.
Prvih nekaj treningov je za vami, fante ste videli tudi na ledu. Kakšni so bili prvi vtisi?
Že prvi trening na ledu je bil naporen, a fantje so že na njem trdo delali. Tako je, kot sem pričakoval, da bo. Povedali so mi, da imajo slovenski igralci dobro delavno etiko, to so že dokazali.
Je kdo izmed njih izstopal? Vas posebej navdušil?
Da, je, ampak ne bom vam povedal, kdo (smeh). Pri meni je tako, in to boste sčasoma ugotovili, da je pomembna ekipa kot celota. Verjamem, da tudi novinarji izpostavite koga, ki je igral dobro, ali obratno koga, ki je igral slabo. To je v redu. Tudi sam bom v slačilnici odkrit. Bodo pohvale, bodo tudi graje, a vse le znotraj garderobe. Nikogar ne bom izpostavljal, moram poskrbeti za svoje varovance, jih zaščititi.
Ekipa je mlada. Ste kdaj že vodili toliko mladeničev?
Lani v Crimmitschauu sem delal še z mlajšim moštvom, kar mi je bilo všeč. Tu je sicer boljše, saj je v ekipi vseeno nekaj izkušenih igralcev, v Nemčiji sem imel le enega starejšega od 30 let. Ekipa potrebuje izkušene igralce, ti bodo vodje, vesel sem, da jih tu imam. Pomagali bodo, da bodo mlajši boljši, poskrbeli bodo za njih. Delo z mladimi je hkrati vedno poseben izziv. Vedno starejši sem, je pa fino delati z mladimi, ker tudi mene ohranjajo mladega (smeh).
Bodo vzponi, bodo padci, a če nam bo uspelo doseči boljši rezultat kot lani, bom zadovoljen.
NE TEŽAVE, TEMVEČ IZZIV
Imena tujih okrepitev nam še niso znana. Vi verjetno veste, kdo so. Lahko kaj poveste o njih?
Hočem prave igralce. Veliko nam jih ponujajo. Kar nekaj jih ima dobre statistike iz različnih severnoameriških lig, ECHL, AHL, a vemo, da to ni dovolj, še posebej za ekipo, ki si jo želimo zgraditi. Hočemo igralce s pravim značajem, ki bodo spadali v naš sistem, ki niso sebični. Seveda hočemo tudi, da so kakovostni, da imajo nos za zadetke. Tu jih čaka odlična priložnost. Ne moremo jim ponuditi veliko denarja, a dobili bodo veliko odgovornosti, igralnega časa, priložnosti, vse to jim bo služilo kot odskočna deska za prestop v bogatejše klube. Moramo biti odkriti, najbrž bodo tu zgolj eno sezono, razen če se bo naše finančno stanje izredno izboljšalo. Gradimo na novo, šlo bo počasi, korak za korakom.
Zakaj ste se odločili za Olimpijo?
V Crimmitschauu sem užival, a lani smo imeli težko sezono. Podobno kot Olimpija. Imeli smo nesreče s poškodbami. V Nemčiji je tekmovalni sistem drugačen, iz lige lahko izpadeš in mi smo se borili, da ne bi. Zato je bil stres še večji, poleg tega smo odigrali kar 71 tekem, kar je precej smešno za evropski hokej. V ligi EBEL je boljše ravno zaradi tega, ker si lahko vzameš čas za grajenje moštva, ki iz tekmovanja ne more izpasti, in tako lahko iz leta v leto z vzgajanjem igralcev postajaš boljši. Vse do konca sezone se sicer nisem ukvarjal s svojo prihodnostjo. Moj prvi cilj je bil, da Crimmitschau ostane v DEL2, čeprav smo se ukvarjali z več težavami. Priznam, da veliko opcij tudi nisem imel. Trg je napolnjen s trenerji. Na koncu sem imel nekaj ponudb, a mi niso bile všeč, ko sem prejel klic iz Olimpije, sem se ga zelo razveselil. Vem, da je bilo okoli tega kluba izgovorjenih, napisanih mnogo negativnih stvari, a rad imam težke položaje, nanje ne gledam kot na težave, ampak jih vzamem kot izziv. Velika stvar je bil tudi odhod v tujo državo, kar pri nemških trenerjih ni navada. Tudi liga me je privlačila. Ko je prišla ponudba iz Ljubljane, nisem dolgo okleval. Prvi sestanek z Markom Popovičem in Matjažem Sekljem je bil pozitiven, všeč mi je bil njun načrt za prihodnost in mislil sem si, da mi bo to okolje pisano na kožo, čeprav se zavedam, da bo izredno težko. A težko je tudi, če si trener močne ekipe, kjer so pričakovanja toliko večja. Tudi tu bodo določena pričakovanja, a neumno bi bilo od nas, da bi nekaj obljubljali, potem pa povsem pogoreli.
DRUŽINSKO OZRAČJE
Kaj boste pričakovali od vaših varovancev?
Kar lahko obljubim, je to, da bomo imeli ekipo, ki bo garala, ki bo igrala strastno, ki se bo vsakič na vso moč borila vseh 60 minut, in če se nam bo to obrestovalo, v to iskreno verjamem, bo super. Upam, da bomo prestrašili tekmece, slišal sem, da kar nekaj moštev nerado igra v Tivoliju, in to bi bila lahko ena naših prednosti. Super bi bila tudi glasna podpora s tribun, ta je zelo pomemben faktor. Na ekipo od nekdaj gledam kot na veliko družino, in to je prva stvar, za katero se bom trudil, da se bo vzpostavila v slačilnici. Da se bodo počutili kot družina, da bo družinsko ozračje, da se bodo potegnili drug za drugega, se ščitili, kot se v družinah. Če bi v to uspeli potegniti še naše navijače, da bi spoznali, kaj delamo, za kaj si prizadevamo, da se trudimo vrniti tja, kjer je ta ekipa v preteklosti že bila, bom zadovoljen. Gre za proces, seveda bo na vse vplivalo finančno stanje, a mislim, da bi se letos lahko imeli tudi fino.
Želim si, da se bodo počutili kot družina, da bo družinsko ozračje, da se bodo potegnili drug za drugega, se ščitili, kot se v družinah.
Kakšna je vaša trenerska filozofija? Omenili ste strast, garanje, družino …
Da, to so zame najbolj pomembne stvari. Zdaj pa moram še spoznati, česa smo sploh sposobni. Kakšne so hokejske vrline fantov, kako kakovostne tujce bomo dobili, kako lahko razvijamo mlade, ali bodo kos izzivu, da naredijo korak naprej. V vseh segmentih sem pripravljen na prilagajanje. Lahko bi stopil v slačilnico in dejal "tako in tako bomo igrali in sprijaznite se s tem", a v primeru nepravih igralcev za tako vlogo, se to ne bi dobro končalo. Jasno je, da moramo biti dobri v obrambni igri, da potrebujemo odličnega vratarja in disciplino, ki je meni kot Nemcu izredno znana (smeh). Ne dvomim, da se fantje pri teh zahtevah ne bi dobro odrezali.
Ste trener, ki podpira bolj trdo, moško igro, ali ste glede te bolj zadržani?
Hočem videti fizično igro. Hočem, da se ekipe, ki bodo prišle v Tivoli, zavedajo, da jih tu čaka dvorana, kjer bo zanje peklensko. Mogoče se ne bodo pomerile z najboljšo ali najbolj nadarjeno ekipo, a bomo tista, ki bo pokazala največji karakter. Moramo se zavedati, da obstaja tanka črta v sodniškem kriteriju. Nikoli ne veš, kakšen bo. Velikokrat pride do povsem čistih, dovoljenih naletov, pa jih sodniki ocenijo kot nedovoljene. Vem, da tudi oni vedno bolje presojajo, tudi oni se znajdejo v težkih sodniških položajih. Hočem, da igramo na telo, nočem, da se potegnemo nazaj, vsekakor ne bomo prestrašeni. Imamo kar nekaj fantov, ki imajo na ledu posebno prisotnost, ki so žilavi, in to bomo morali izkoriščati v svojo korist.
Rad imam težke položaje, nanje ne gledam kot na težave, ampak jih vzamem kot izziv.
Tej ekipi je šlo vedno bolje, če so imeli igralci na voljo nekoga, ki se je z njimi veliko pogovarjal. Boste tudi vi prevzeli vlogo trenerja psihologa, na katerega se bodo lahko obrnili, če jih bo kaj težilo?
Vsekakor. Na prvem sestanku sem jim že dejal, da so moja vrata vedno odprta. Jasno mi je, da nas veliko dela čaka tudi izven ledene ploskve. Podpora, pogovori, da jih dvigneš tudi psihično, da bodo verjeli vase, da bodo samozavestni. To so pomembne točke. Vsak dan bom imel kakšen individualni pogovor, računam, da bo vsak pri meni enkrat na teden. Tema ne bo samo, kaj se dogaja na ledu, moram vedeti, kaj se jim dogaja doma, ali imajo kakšne težave s prijatelji, dekleti, starši. Veliko stvari se lahko dogaja in kot trener moram vedeti za vse, moram poskrbeti zanje. Morali si bomo zaupati, zaupanje pa si moraš prislužiti. Verjamem, še posebej ko je govora o mladih igralcih, da jim lahko veliko pomagam v razvoju njihovega značaja. Ta je v športu še kako pomemben, da ostaneš pozitiven, tudi če izgubiš tekmo, da se znaš prebiti skozi težke čase, in to so stvari, ki te lahko samo krepijo.
Ali poznate koga od trenerjev, ki je v preteklosti vodil Olimpijo?
Osebno ne. Mislim, da to tudi ni pomembno. Kot sem že dejal, o tem okolju sem slišal slabe in dobre stvari. So stvari, ki jih ne moremo spremeniti, s tem se je treba sprijazniti in iti naprej. Za preteklost mi je tako in tako vedno vseeno, ker je ne moreš spremeniti. Osredotočimo se raje na sedanjost in prihodnost.
Neumno bi bilo, da bi poskušali ljudi prepričati, da se lahko uvrstimo v četrtfinale.
Kako dobro poznate ligo EBEL?
Kar nekaj tekem sem gledal še v Nemčiji. Poznam tudi nekaj trenerjev, kot sta Don Jackson in Tom Pokel. Mislim, da dobro poznam tudi miselnost večine ekip iz te lige, ni tako, da bi bilo zame vse to nekaj neznanega, novega. Navsezadnje je to hokej in je približno isti po vsem svetu.
PRAVIČEN BOM
Lani je bilo v določenem delu sezone veliko govora o napakah že na začetku sezone, natančneje o nepripravljenosti določenih igralcev, in jeze, ker na začetku sezone fantov niso testirali. Bo letos drugače?
Če povem po pravici, za to trenutno nimamo denarja. Da, lahko testiram igralce, a vem, da bom, če kdo ni bil priden čez poletje, to na ledu takoj videl in tega ne bo več mogoče spremeniti. Fantje morajo biti že zdaj vrhunsko pripravljeni, če kdo ni, tega v prihodnje ne bo uspel nadoknaditi. Če si tri mesece lenaril, je to nemogoče nadoknaditi. In tisti, ki telesno ne bodo pripravljeni, ne bodo igrali. To je jasno kot beli dan. Tako bo tudi v primeru tistih, ki že imajo podpisane pogodbe. Te ne bodo vplivale na to, da bi imeli večjo minutažo. Pravičen bom, verjemite mi. Kar zadeva testiranj, še to. Super bi bilo, a kaj mi pomagajo rezultati, če jih nimam z ničimer primerjati. Če bi igralce testirali po sezoni, bi bilo seveda drugače.
Kako se mora sezona razplesti, da boste ob koncu zadovoljni?
Ne bi smeli govoriti o velikih ciljih, še posebej po lanski sezoni. Neumno bi bilo, da bi poskušali ljudi prepričati, da se lahko uvrstimo v četrtfinale. Proračun je še nižji, če bi bili realistični, bi rekli, da bo še slabše. Hočem, da smo boljši kot preteklo sezono. Mislim, da to lahko dosežemo, to si bomo postavili za cilj. A previdno, marsikaj ti jo lahko zagode. Poškodbe in podobno. Bodo vzponi, bodo padci, a če nam bo uspelo doseči boljši rezultat kot lani, bom zadovoljen, in če bodo mladi igralci uspeli narediti korak naprej, da bi se morebiti potem prebili v boljši klub. To bi bilo zame najbolj pozitivno. Imamo nekaj igralcev, ki so imeli lani super sezono, zdaj je čas za nov korak, vprašanje je, če bodo zmogli prenesti pritisk tako okolice kot pritisk, ki ga izvajajo sami nad sabo. Na koncu bo dober dosežek tudi, če bomo navijače prepričali s svojim karakterjem, da bodo videli, da fantje vsak večer pustijo srce na ledu in da nikoli ne obupajo.