Predvsem vreme je v tej noro čudni zimi naredilo vse za to, da bi bil današnji ženski veleslalom za 60. Zlato lisico v Kranjski gori nemogoč. Po celem tednu pomladanskih temperatur je vso noč s petka na soboto močno deževalo in ustvarilo razmere, ki niso šle na roke ne delavcem na progi, ne organizatorjem, ne gledalcem, ne tekmovalkam. Marsikdo bi si mislil, da bo iz vsega skupaj težko nastalo kaj spodobnega in regularnega, a je nastalo precej več ko to.
Proga je glede na razmere več kot zdržala in prvo vožnjo v močnem deževju in drugo s snegom zgoraj ter dežjem spodaj. Tekma je bila več kot regularna, boljša v teh razmerah ne bi mogla biti nikoli in nikjer. Tudi kulisa v ciljni areni pa je bila poklon vztrajnosti, nepopustljivosti in uspehu - sploh če dodamo dejstvo, da slovenska dekleta na ta veleslalom niso prišla v (povedano blago) najboljši formi. Navijaški prizori na poti do zmage Kanadčanke Valerie Grenier so bili lepi, glede na razmere celo navdušujoči.
Da ne govorimo o celostni podobi, ki s spektakularno štartno hišico, prepoznavno zeleno barvo kampanje I feel Slovenia - Green. Creative. Smart javne agencije Spirit Slovenija in podobami prečudovite Slovenije močno izstopa od podobnih kreativnih prijemov v tujini. Velika škoda za odstop Ane Bucik kot edine Slovenke v drugi vožnji, toda pod črto velja nekaj ugotovitev, ki so neizpodbitne. V prvi vrsti, da je Zlata lisica že zdja velika zmagovalka.
Nihče ne bi mogel pričakovati, da bo v teh razmerah podoba 60. jubileja tako imenitna. In da bo tako izpeljan veleslalom. Jutri na slalomu pa gre tako ali tako vse lahko le navzgor. In vreme in lažje delo na slalomski progi in slovenski nastopi s precej močnejšimi aduti in še boljši obisk gledalcev. Vse skupaj paje neskončno pomembno, kajti zadržati tovrstne prireditve v Sloveniji mora biti absolutna prioriteta in tak dogodek v takih razmerah je za to naredil zelo veliko.
