Meta Hrovat: Ljubezen do smučanja je bila tako močna, da sem začutila, da mogoče nisem rekla zadnje besede

Štiriindvajsetega oktobra lani je nepričakovano oznanila, da pri 24 letih starosti končuje tekmovalno pot. Manj kot leto kasneje je znova pred novinarji kot tekmovalka in ne kot mlada upokojenka. Tokrat še bolj zagnana, da nadaljuje, kjer je končala.

Ni tekmovala že vse od 6. marca lani, a je prepričana, da bo tekmovalni primanjkljaj lahko nadoknadila. V času premora je doživela streznitev, hud padec med turnim smučanjem, med katerim jo je odnesla s poškodbo nosu in čela, ki ji razen skoraj že povsem nevidne brazgotine na srečo ni pustila hujših posledic, razen življenjskega spoznanja, da mora poslušati telo, ko jo opozori, da je čas za počitek.

"Ni se veliko spremenilo, še zdaj iščem nevarnosti tam, kjer jih ni treba iskati, ampak, kar se pa mogoče je spremenilo, je to, da glede počitka, če čutim, da me glava opozori, da rabim počitek. Glede tega sem v bistvu malo bolj previdna, počivam več, spim več, take stvari," je pojasnila.

Če je bila lani zasičena s tekmami, pa je v času premora znova začutila tekmovalno strast. "Pred zadnjo novinarsko konferenco, ko sem povedala, da prekinjam kariero, se spomnim, da sem bila brez motivacije, želje in nisem želela poznati plana smučanja za poletje. Nisem si predstavljala, kako bom stopila za štartno palčko in se pognala na tekmi," je pojasnila še vedno zelo zgovorna Gorenjka.

"S takim občutkom noben športnik, ki ima rad sebe in svoje telo, ne gre v sezono in ne starta tekme, tako da sem se odločila, da pač prekinem, kar se mi tudi zdaj, če pogledam nazaj, zdi edina smiselna poteza," je še dodala.

"Sigurno je bilo moje slovo nekoliko ostro, če pogledam nazaj, ampak takrat se mi je to zdela edina odločitev. Sama sebe imam za, kako bi se izrazila, vročeglavo, in moje odločitve so zelo direktne in iznenada. V tem času pa sem videla, da sem zelo - to sem vedela že prej, ampak zdaj sem videla še bolj -, da sem zelo tekmovalna oseba in da zdaj, ko se mi je v bistvu bolj kot telo spočila glava, da rabim tekme, potrditve za svoje delo."

Teh ni našla nikjer drugje. "Ljubezen do športa in do smučanja je bila tako močna, da sem začutila, da mogoče nisem rekla zadnje besede," je pojasnila odločitev, da se ponovno preizkusi v tekmovalnem športu.

"Sigurno pa se zavedam tega, da se lotiti tako, kot sem se lotevala zadnja leta pred tem, če bi lahko rekla temu letu sabatikala (namerne nezaposlenosti, op. STA), ko sem imela leto pavze, da se moram lotiti drugače. Ker to kakor sem se lotevala zadnje leta, pač pelje v isto spiralo, in ne bo dobro. Upam, da sem se toliko naučila v vseh teh letih, v letu pavze, ki sem ga potrebovala."

"Pred pavzo sem celo mojo kariero količinsko smučala zelo veliko, ob tem pa sem si nalagala zelo veliko bremena. Po tekmi se nisem znala premakniti naprej, ostajala sem v teh 'slabih tekmah', in iskala neko perfekcijo, kako bi izpeljala drugače. Želela sem si biti v bistvu vedno najboljša in kadar ni šlo, se mi je podiral svet, in če si perfekcionist, je iz tega pač težko stopiti," je opisala čustveni vrtiljak.

"Tudi zdaj nočem reči, da mi bo uspelo, ampak že sam način, kako se zdaj lotevam treningov, je drugačen in se zavedam tudi, da če trdo, dobro treniram, da lahko grem za dva dni na morje in se spočijem ter da s tem ne bom izgubila vsega dela. To imamo športniki, mislim, da kar dosti skupno stvar, da si želimo delati več in več in še več in potem pač mogoče to pripelje tja, kamor je mene."