© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jurij Završnik
Jurij Završnik
07.06.2022 10:35:14

Hrvat udaril z vso močjo: "Nedemokratične volitve, zato smo tudi zapustili glasovanje!" Na kateri strani je Slovenija?

Profimedia

V preteklih dneh je bilo na kongresu Mednarodne smučarske zveze v Milanu zelo vroče. Avtoritativno vodenje kongresa sedanjega predsednika Johana Eliascha mnogim ni bilo pogodu, poleg tega pa ima švedski milijarder tako ekstremne zamisli za praviloma konservativen alpski smučarski svet, da ga vse bolj potiskajo s prestola.

Johan Eliasch, čigar premoženje je ocenjeno na skoraj tri milijarde evrov, je takoj, ko je bil lani izvoljen za predsednika Mednarodne smučarske zveze Fis, odstopil z mesta izvršnega direktorja podjetja Head, enega od največjih proizvajalcev športne opreme na svetu in vodilnega proizvajalca alpskih smuči na svetu. Toda Eliasch je ostal solastnik podjetja Head in s tem prokurist oziroma direktor v nekaterih podružnicah po svetu. Med drugim je tudi direktor avstrijskega Heada, kar so mu kot navzkrižje interesov očitali mnogi, predvsem avstrijski predstavniki. Toda prav Avstrijci so Eliaschu lani omogočili, da je sploh prišel na mesto predsednika po Gian-Francu Kasperju, kar so jim predvsem Švicarji s svojim kandidatom Ursom Lehmannom zelo zamerili. Ampak Eliasch poskuša mednarodno zvezo voditi tako, kot vodi svoja podjetja (ki jih sicer vodi zelo uspešno), to pa gre v nos vsem (razen Američanom), posebej pa starim mačkom iz Avstrije, Švice, Italije, Francije ... in tudi Hrvaške.
Volitve prejšnji teden so sprožile pravi vihar na zaplati snega. Eliasch je kot edini kandidat za mesto predsednika želel, da ga potrdijo z aklamacijo, torej da vsi delegati samo vstanejo in mu zaploskajo, vendar je »alpska« opozicija zahtevala tajne volitve. Uspelo ji je doseči, da se kljub vsemu glasuje, ne pa tudi, da bi bilo na volilnem lističu mogoče obkrožiti tri možnosti – za, proti ali vzdržan. Nekaj delegatov s Pavlekom na čelu je zato zapustilo glasovanje in Eliasch je dobil le 70 od 117 možnih glasov, kar je zelo malo (s takim številom glasov ne bi bil izvoljen niti v izvršni odbor).
»Glasovanje sem zapustil zato, ker delegatom niso omogočili glasovanja za predsednika na enak način, kot je veljalo na prejšnjih glasovanjih na kongresu Fis. Na vseh desetih prejšnjih glasovanjih je bilo mogoče glasovati z da, ne ali vzdržan. Pri glasovanju za predsednika pa so omogočili le, da se glasuje za edinega kandidata za predsednika, torej Johana Eliascha, ali pa se ne glasuje – kar so pravniki Fis tolmačili kot neveljaven glas. Vseh glasov je bilo 117, in če teoretično 116 glasovalcev ne bi oddalo glasu, za kandidata pa bi glasoval le eden, bi ta postal predsednik,« je razložil Pavlek, direktor hrvaških alpskih reprezentanc in hrvaškega »ski poola«, ki je v teh dneh res polno zaposlen. Zdi se, da je postopek volitev za predsednika precej nedemokratičen in bi bil bolj všeč kakšnemu diktatorju kot predsedniku velike mednarodne športne organizacije.
»To je zelo nedemokratičen postopek volitev, zato smo tudi zapustili glasovanje,« je poudaril Pavlek in dodal: »Seveda ni rečeno, da če bi bilo glasovanje drugačno, Eliasch ne bi bil izvoljen, pa vendar ... Mi smo ponudili tri možnosti – da, ne ali vzdržan. Še pred tem je predstavnik Avstrije, generalni sekretar avstrijske zveze Christian Scherer, dal na glasovanje predlog, da se glasuje tajno, s tem pa se je nato strinjalo 67 odstotkov delegatov, čeprav je bil kandidat za predsednika le eden. Ta odstotek pove veliko.«

In kaj to pomeni? Jabolko spora med močnimi narodnimi zvezami in zdajšnjim predsednikom Eliaschom je razdeljevanje tekem svetovnega pokala in njihovo trženje. »Vsi smo enotni, da enoletno predsednikovanje Eliascha do zdaj in njegovo razdeljevanje tekem svetovnega pokala nista v redu. V preteklosti je dodeljevanje tekem svetovnega pokala potekalo ravno obratno: direktorji tekem so tekme predlagali komitejem, izvršni odbor pa je to samo potrdil in občasno naredil določene kozmetične popravke. Zdaj pa sta koledar tekem sestavljala neposredno predsednik Fis in generalni sekretar Fis Michel Vion; morda sta se posvetovala še s kom, a imela sta glavno besedo. Pododbori in komiteji sploh niso imeli možnosti razpravljati o koledarju tekem. Dobili so sestavljen koledar, ki ga je izvršni odbor že potrdil. Koledar so zato kar dvakrat zavrnili in to je pri večini povzročilo veliko nezadovoljstva. Ljudje sploh ne vedo, kakšne tekme bodo imeli, ali jih bodo sploh imeli in podobno. Nobenega zagotovila nimajo za prihodnost, kar za organizatorje predstavlja velike težave.
Druga zelo sporna stvar pa so televizijske in marketinške pravice. Ta iniciativa ima sicer dobre ideje, vendar jih je poskušala uveljaviti po napačni poti. Izvršni odbor je 40 ur pred sejo dobil 150 strani gradiva, novih pravil, novih pogodb ... To bi bila največja sprememba v zgodovini mednarodne zveze in to seveda ni primerna oblika dela v taki organizaciji. Tudi tak način dela lahko sproži revolt velikih smučarskih nacij.«
Tudi hrvaško Sljeme je izgubilo moško tekmo svetovnega pokala. »Ne samo, da je gostitev moške tekme svetovnega pokala v našem interesu, ampak je tako tudi bolj smiselno. Nisem prepričan, da je bolj marketinško zanimivo imeti dve tekmi v isti disciplini za en spol – pa naj bo to kjerkoli. To ne bi smela biti smer, v katero plovemo. Naša prioriteta je, da imamo moško in žensko tekmo. V pretekli sezoni smo imeli štiri Hrvate med najboljših 20. Nimamo Ivice Kostelića, ki bi zmagoval, a imamo močno slalomsko ekipo. Za moško tekmo se bomo borili tudi v prihodnje in verjamem, da ne zaman. Za nas je bilo zelo pomembno, da imamo dve tekmi, tako da je kompromisna rešitev z dvema ženskima slalomoma še sprejemljiva. Zgolj ene tekme svetovnega pokala pa se nam ne izplača pripravljati, ker so stroški preprosto previsoki,« je stališče hrvaškega smučanja predstavil Pavlek.

Združena Evropa?
Zdaj je, kot kaže, vse v rokah Ope, torej združenja najpomembnejših smučarskih držav Evrope, ki naj bi se jim pridružile še skandinavski državi (Norveška in Švedska) ter Finska. Če bi bile nacionalne zveze teh držav enotne, bi Opa seveda lahko krojila politiko mednarodne smučarske zveze. »Bomo videli, kako se bodo stvari razvijale. Mislimo, da bo hrbtenica Ope, torej alpske države, in ko se pridruži še Severna Evropa, organizirana v zelo močno zvezo držav. To bo predstavljalo 80 odstotkov vseh organizatorjev tekem in tekmovalcev v svetovnem pokalu. Mislim, da se mora slišati glas teh držav in da ga je treba pravilno vrednotiti. Ne sme se dogajati, da države, ki sicer imajo glas, a nimajo tekem in tekmovalcev v svetovnem pokalu, odločajo o prihodnosti svetovnega pokala,« je jasno in glasno končal Pavlek.

Torej ... Zdi se, da bo predsednikovanje švedskega milijarderja, ki je med drugim lastnik 1620 kvadratnih kilometrov Amazonskega gozda (površina 13 odstotkov vseh slovenskih gozdov), bolj kratke sape. Če se Eliasch ne bo »spametoval« in začel drugače voditi mednarodno zvezo, bo kmalu le še nekdanji predsednik Fis, milijarder pa bo seveda ostal. Škoda, ker je nekaj idej, ki jih je spravil na svetlo, odličnih. Toda mednarodna športna zveza ni podjetje, v katerem lastniki in direktorji odločajo tudi o barvi toaletnega papirja.


OPA
Opa je organizacija, ki združuje nacionalne zveze alpskih držav iz srednje in južne Evrope. Po ustanovitvi se je razširila tudi na države, ki nimajo Alp, pod njenim okriljem pa v sodelovanju z mednarodno zvezo Fis poteka Alpski pokal, ki je znan predvsem v smučarskih tekih in smučarskih skokih, poleg tega pa organizirajo tudi igre Opa za mlajše kategorije.
Države članice OPA: Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, Švica, Slovenija, Liechenstein, Češka, Španija, Andora