Najprej je treba pojasniti spodnjo izjavo predsednika strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije Alberta Šobe.
Opremimo jo z nekaj številkami:
v svetovnem pokalu v smučarskih skokih so točke osvojili skakalci iz 18 držav (prvič v zgodovini tudi Turčija), v vseh ostalih tekmovanjih v smučarskih skokih pa je točke osvojilo 21 držav (tudi Romunija, Kitajska in Ukrajina). Pri ženskih skokih so številke še nekoliko nižje (sicer ne bistveno), saj so v svetovnem pokalu točke osvojile skakalke iz 16 držav.
In za primerjavo - na svetovnem dvoranskem prvenstvu, ki se je pred dobrim tednom končalo v Beogradu, je sodelovalo 611 atletov in atletinj iz 128 držav (norme so izjemno ostre), na zadnjem svetovnem prvenstvu na prostem v Dohi, pa je sodelovalo skoraj 1800 športnikov iz kar 206 držav.
V Beogradu so letos kolajne osvojili športniki iz 3o držav, torej je vsaj eno atletsko kolajno osvojilo več držav kot se jih sploh ukvarja s smučarskimi skoki.
To so statistična dejstva.
Seveda je zelo nehvaležno primerjati med seboj športnike v različnih športih, saj je verjetno treba enako trdo trenirati (in se odrekati) tako v smučarskih skokih kot atletiki.
Kljub vsemu, da je izjava Alberta Šobe v današnji Sloveniji, ko vlada evforija smučarskih skokov, kar bogokletna, pa bi se mnogi strinjali z njo, samo ne upajo se povedati na glas.
Po osvojitvi bronaste kolajne Tine Šutej na svetovnem prvenstvu v Beogradu je vodka strokovnega sveta AZS povedal: "To, kar je naredila Tina je izjemno. In, če bo šlo tako naprej, bo slovenska atletika še v naslednjih letih osvajala kolajne. V Beogradu je bil samo vrh slovenske atletike, ker vemo kako težko je izpolniti normo. Skoraj nemogoče je priti na veliko tekmovanje v atletiki, če nisi vrhunsko vrhunski tekmovalec. To ni tako kot v smučarskih skokih, ko vsak naš smučarski skakalec, ki normalno trenira pride na svetovni pokal. V atletiki je to malce težje," je dejal Šoba.
Seveda se lahko z njim strinjate ali pa ne. Vedno pa velja tudi stari slovenski pregovor, da vsak berač svojo malho brani.
