S sojenjem se ne ukvarjate več, kam svojo energijo usmerjate zdaj?
Med paralimpijskimi igrami v Pjongčangu je do mene pristopila predsednica svetovne curling zveze in me povabila v delo v upravnih organih zveze. Tako sem zdaj član 'Governance committee', svetovalnega telesa upravnega odbora svetovne zveze na področju priprave aktov, volitev, sprejemanja in podeljevanja statusa članic in ostalih upravnih stvari. Izredno zanimivo področje.
Ste tudi generalni sekretar Curling zveze Slovenije.
Res je. Delo za slovensko zvezo, rast curlinga v Sloveniji in širjenje njegove prepoznavnosti v Sloveniji sta od ustanovitve leta 2010 moja glavna naloga v prostem času. V Sloveniji imamo netradicionalni športi na voljo malo sredstev, toda imamo drugo prednost. Vodita nas velika ljubezen do športa in veliko prostovoljstva, ki sta osnovno gonilo. Proračun zveze je tako nizek, da o njem raje ne bi govoril, pa še to je večina donacij in prostovoljnih prispevkov ljubiteljev športa. Vendar nam vseeno uspeva. Od leta 2011, ko smo se začeli udeleževati mednarodnih tekmovanj, se je slovenska reprezentanca udeležila vseh in dosegli smo kar nekaj lepih uspehov. Na članski ravni najvišje spada deveto mesto na svetovnem prvenstvu mešanih moštev, 15. mesto na evropskem prvenstvu ter osvojene kolajne na evropskih prvenstvih skupine C. Večkrat smo bili najboljši v kategoriji držav, ki nimajo curlingu namenjene dvorane za trening, a kaj ko ta kategorija ne obstaja. Še bolj pa smo ponosni na naše mladince, ki so na evropskih olimpijskih igrah osvojili bron, in na nastop naše mladinske reprezentance na olimpijskih igrah mladih leta 2020 v Lozani. Uspelo jim je premagati celo kasnejše olimpijske prvake Norvežane. Tudi na teh igrah smo bili edina država, ki nima curlingu namenjene dvorane, zato so uspehi toliko večji.
Sicer pa je osnovno poslanstvo naše zveze širjenje curlinga in njegove prepoznavnosti. Na skupščini smo se odločili, da dokler nimamo pravih pogojev za vrhunski trening, bo naša prioriteta širjenje športa. Vizija zveze je postati najbolj razširjen rekreativni ekipni zimski šport v Sloveniji. Ena od pomembnejših prednosti curlinga je, da je odličen za rekreativno dejavnost, ki jo v današnjem stresnem času tako zelo cenimo in ji pripisujemo vedno večji pomen. Mogoče ste presenečeni, a ko boste odigrali prvo tekmo, mi verjemite, da boste naslednje jutro spoznali nekaj novih mišic v vašem telesu. Pomembno je tudi to, da curling lahko igrajo vsi, od otrok, ki so ravno zaključili vrtec, do upokojencev, ki imajo voljo do druženja in tekmovanja. Curling se namreč po svetu igra na vseh stopnjah. Turnirji so organizirani za različne starostne skupine in tudi slogan svetovne curling zveze je 'Curling – šport za vsa življenjska obdobja'. V deželah, kjer ima daljšo tradicijo, ni nobena redkost srečati 70- ali 80-letnikov, ki se odpravijo na curling. Najstarejši igralec, ki je vsak teden tekmoval v kanadski seniorski ligi, je bil star 100 let. Po drugi strani pa so ekipe velikokrat sestavljene iz posameznikov, katerih starost se močno razlikuje. Neredko vidimo ekipe, kjer oče in sin tekmujeta skupaj. Še več, curling je šport, kjer razlika v spolu ne predstavlja posebnih prednosti, zato so ekipe pogosto sestavljene iz deklet in fantov, mož in žena, tet, stricev, nečakov ... Na ledu tekmujejo, potem pa se družijo v lokalnem klubu. Ta socialni moment je ena velikih prednosti curlinga v primerjavi z drugimi športi. Naslednja prednost, ki jo curling ponuja, se skriva v njegovi preprostosti, saj se osnov naučimo v enem dnevu. Če imate v sebi nekaj malega ravnotežja in prožnosti, ste že na zelo dobri poti, da ob redni vadbi postanete zelo dober igralec. In mogoče v času recesije najpomembnejše dejstvo je, da je curling eden najcenejših športov. Če se želite preizkusiti, vas bo osnovna oprema za igranje čakala v dvorani. Vsi slovenski klubi so opremljeni in razen športnih copat ter toplega in prožnega oblačila ne potrebujete ničesar, razen dobre volje. V primeru pa, da vas bo curling navdušil, o čemer ne dvomiva, stane osnovna oprema (čevlji, metla) okoli 250 evrov. In če bi res radi zapravljali, v curlingu za opremo ne morete zapraviti več kot 750 evrov. Takrat boste imeli enako opremo kot olimpijski prvaki. Si predstavljate, da bi si kupili opremo olimpijskega prvaka v katerem drugem športu? V ta namen je zveza začela s projektom 'Curling krog Slovenije', s katerim želi doseči, da se bo curling kot šport predstavil Sloveniji predvsem kot rekreativna dejavnost, primerna za vse starosti, od najmlajših do najstarejših. 'Curling krog Slovenije' se ne odvija le v vseh ledenih dvoranah v Sloveniji, to je v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, na Bledu in Jesenicah, ampak tudi na začasnih drsališčih na prostem, saj večina slovenskih mest nima ledenih dvoran. Tako se je projekt prijel tudi v Velenju, Planici in Postojni. Program je sestavljen iz različnih vsebin, na katerih udeleženci spoznavajo osnove curlinga, spremljajo tekme VIP-ekip, tekmujejo za različne nagrade pokroviteljev in spoznavajo, da je šport z metlo odlična priložnost za družinsko, poslovno ali prijateljsko druženje.
Op.: nadaljevanje prihodnjič
Berite brez oglasov in dostopajte do zaklenjenih vsebin
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki berejo stran brez oglasov in imajo brezplačen promocijski dostop do zaklenjenih vsebin
Berite brez oglasov in dostopajte do zaklenjenih vsebin
Brezplačen promocijski dostop je na voljo uporabnikom z izpolnjenimi podatki.
mf
02.09.2021
13:23:49
Pogovor z Gregorjem Riglerjem, II. del: Vodita nas ljubezen in prostovoljstvo
Kaj nam je povedal Gregor Rigler, verjetno najbolj prepoznavni slovenski obraz v svetu curlinga? Edini slovenski mednarodni sodnik, večletni sekretar Curling zveze Slovenije, trener ...