Po tekmi je Domen Prevc moral pred medije, kar je seveda prva razlika, ki jo je 16-letnik izpostavil ob vprašanju novinarskih kolegov s poljske televizije. "Ne počutim se nič drugače, kot če bi bil deseti. Je pa res, da moraš po tekmi napraviti več stvari. Vseeno greš bolj zadovoljen v hotel," je začel mladi up slovenskih smučarskih skokov.
Megla ga v Oslu, ali natančneje na hribu nad Oslom, kjer leži skakalnica Holmenkollbakken, ni zmotila. "Nisem mogel ravno gledati dol proti občinstvo, saj jih zaradi megle nisem videl. Osredotočil sem se na skoke, tako nikoli ni nič drugega v mojih mislih, ko skačem," je najprej dejal 16-letnik in nadaljeval: "Navajen sem na meglo. Tudi v Kranju, kjer treniramo, razmere niso nič drugačne."
Ni se izognil niti vprašanj o slogu skakanja, ki je vsaj na prvi pogled zelo ekstremen. Povezujejo ga s skakanjem Jakuba Jande, morda tisti starejši bolj s Kazujošijem Funakijem. "Jaz samo delam, kar mi rečejo trenerji. Vedno želim iz sebe iztisniti le najboljše in to je, kar je nastalo iz tega," je bil kot vedno pragmatičen in realen Domen Prevc.
No, veliko primerjav je tudi zaradi brata Petra, ki vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala. "To vprašanje dobim velikokrat. Mislim, da ni kaj veliko drugače, morda je težje, ker vsi mislijo, da bom skakal tako daleč kot on," se je kot kaže že dovolj pripravil letošnji debitant v svetovnem pokalu, ki mu je novinar vendarle narisal nasmešek na obrazu ob vprašanju, ali si z bratom na tekmah delita sobo. "Ne, to pa nikoli," je zaključil simpatičen pogovor tretji otrok v družini Prevc.
