Kaj počne Andrea Massi v teh dneh?
V teh dneh opravljam svojo službo. V Gorico je prišel kondicijski trener skupaj z reprezentanco v tehničnih disciplinah. V petek smo imeli testiranja, v soboto pa prvi skupni trening. Delal sem to, kar imam v pogodbi – torej svetoval in bil prisoten na treningu kot zunanji sodelavec. Pogledal sem, kako gre našim tekmovalcem in zakaj gre vse skupaj.
In kako gre našim?
V tem trenutku je malce prezgodaj govoriti, saj jih nisem videl en mesec, ko so bili na pripravah v Čilu. Za moj odhod na sneg v Južno Ameriko ni bilo denarja oziroma so se tako odločili na smučarski zvezi. V tem trenutku me ne zanima, kakšno je telesno stanje naših smučarjev, ampak predvsem, kako so delali na snegu in kaj so od tega odnesli.
Klemen Kosi je bil uspešen v Južni Ameriki, toda vprašanje je, koliko so ti rezultati primerljivi s pravo konkurenco.
Tekmovalci sicer te tekme potrebujejo zaradi izboljšanja FIS-točk, ki pomeni boljše startno mesto na tekmah svetovnega pokala. S Tino sem bil absolutno proti temu, da tekmuje na takih tekmah, ker so to dirke nižjega ranga. Za tiste tekmovalce, ki morajo v svetovnem pokalu tekmovati na najvišjih obratih, take tekme niso dobre, tako kot pravi sprinter ne sme skoraj nikoli tekmovati v slabi konkurenci. Je pa to seveda kruto. V Tininem primeru je bilo drugače, saj je morala v ogenj konec oktobra na prvi tekmi na ledeniku v Söldnu takoj na najvišjih obratih. Mogoče pa je to dobro za tekmovalce, kakršen je Kosi, da delajo korak ta korakom, saj potrebujejo nekaj časa, da pridejo noter.
Team to aMaze je oziroma je bila ekipa, v kateri so se vsi pogovarjali med seboj. Vi ste se pogovarjali s trenerjem, serviserjem, Tino in potem sprejeli odločitev. Se boste pri svojem novem delu na smučarski zvezi prav tako pogovarjali s Tino? Bo tudi ona šla na kakšne snežne priprave?
Smo se že pogovarjali, že spomladi. Seveda si želim, da bi imel Tino kot zunanjo opazovalko na snežnih treningih. Tina ima prave oči, ima izkušnje in takoj vidi, kako kdo vozi oziroma pri čem je. V naši ekipi aMaze sem se potem odločal jaz sam, kar ni bilo ravno demokratično. Odločitve so bile vedno moje. Včasih se je v ekipi aMaze zgodilo, da sem bil sam na eni strani, ostali pa na drugi strani. Vsi drugi so se postavili na Tinino stran, kar je tudi prav in normalno. Tinino mnenje bo seveda zelo dobrodošlo, sam pa si potem vedno naredim svojo sliko. Nikoli nisem bil pod vplivom drugih, že od otroštva naprej. Kot otrok nisem bil nikoli pod vplivom odraslih, saj sem uveljavljal svoje ideje. Od politike do športa, glasbe, mode in vsega, kar me je zanimalo.
Vi ste nekakšen adrenalinski zasvojenec, saj ste bili navajeni delati pod velikim pritiskom, na visokih obratih. Zdaj ste imeli veliko bolj ležerno poletje kot zadnjih deset let. Je to v vašem življenju dobrodošla sprememba ali je bilo moteče?
Sprememba je bila nujna, kajti v osmih letih stalnega stresa oziroma pritiska je moje telo nekajkrat sprožilo rdeči alarm. Ampak moje zadnje poletje je bilo zelo težko. Delovati in živeti na nizkih obratih ... Tega ni sprejela predvsem moja glava. Bil sem v konfliktu s samim seboj. Tistih pet tednov, ko sem bil z našimi smučarji, sem sicer deloval pri visokih obratih, no, morda na srednje visokih, potem pa je bila takoj luknja. Sicer hvalabogu nisem zasvojenec, saj sem proti vsem vrstam zasvojenosti. Saj veste, kaj govorim. Priznam pa, da raje živim na visokih obratih oziroma bolje funkcioniram pod velikim pritiskom, pod stresom. Poskušam biti umirjen, ampak opažam, da je stik z normalnimi ljudmi zame zelo zahteven. Saj imajo normalni ljudje normalno življenje, jaz pa ne.
Prehod vrhunskega športnika v normalno življenje je zelo težak. Morda niti ne toliko telesno kot psihološko, saj ne ve, kaj bi počel sam s seboj.
Travmatično. Ni pa razlike med telesom in glavo. Povezava je neposredna in psihološko je zelo težko.
Pa se da kaj narediti? Je kakšna formula?
Nekaj se da narediti. Potreben je vzdrževalni program. Toda tudi tak program mora nekdo voditi. In s Tino bi ga moral voditi jaz. Tu pa se s Tino spet začenjajo prepiri, saj je moj vzdrževalni program tak, kot je za nekatere športnike normalen program priprave na sezono. Tina ni več pripravljena sprejeti mojih sistemov, in razumem jo. Potreben je kompromis, kompromis pa je zame vedno slaba beseda.
Ali lahko naenkrat prestopiš črto med vrhunskim športnikom in normalnim življenjem?
Ne vem, ampak mislim, da ne. Poleg tega vrhunski športnik nikoli ne bo normalen človek.
Vrhunski športnik vse življenje potrebuje izzive?
Da, ves čas potrebuje dražljaje. Dražljaji so bili v času aktivnega športnega življenja izjemno močni. Učinek dobrega treninga je vedno premosorazmeren z dražljaji. Nekateri trenerji tega ne razumejo. Če se dražljaj ponavlja, nima učinka, pa čeprav ima visoko intenzivnost. Na treningu moraš dražljaje uravnavati valovito, da imajo učinek. Polifonija ali večglasje dražljajev je trik uspeha. Ko športnik ne začuti več te glasbe, te polifonije, teh dražljajev, ima takoj težave.
Pa mislite, da bi bilo prav, da bi država naredila nekaj za vrhunske športnike, ki prehajajo v normalno življenje?
Zagotovo bi morala nekaj narediti. O tem je bilo že veliko povedanega in govorjenega. Športniki so v večini držav, ko končajo vrhunsko kariero, bolj ali manj izkoriščeni in zapuščeni. Tina je sicer zdaj v drugačnem položaju, saj si je privoščila odmor, toda tudi ona bo enkrat končala kariero. V svetu športa je tudi nekaj tragičnih primerov športnikov po koncu kariere, na primer italijanski kolesar Marco Pantani. Razvite države pa se s športniki po koncu kariere ukvarjajo malce drugače.
In kako jih lahko vključimo v normalno družbo?
Najlažji način je, da jih vključiš v trenersko delo. Tino bi morali, ko se bo odločila za konec, absolutno vključiti v sistem treningov, saj ima izjemne izkušnje, za katere je škoda, da jih ne bi prenašala naprej. Ampak te stvari so skoraj vedno neizvedljive.
Tina bi bila tudi s pedagoškega vidika prava za to.
Ona bi bila idealna za vzgojo in treninge mlajših generacij. Morda ne za odrasle, ne vem. Veliko je odvisno tudi od tega, kako so ljudje odrasli. Odrasel mora biti zelo kulturen, da sprejme nekdanjega šampiona. Kakšni odrasli tekmovalci ali tekmovalke zagotovo niso zreli za to.
In kakšen bo delovnik Andree Massija jutri? Se boste vrnili v stare tirnice?
Ne, ne, letos tega nočem. Imam določeno vlogo, ki se je držim. Kdaj pa kdaj stopim korak ali dva nazaj, se zadržujem. Stopim s poligona treninga, da nisem fizično prisoten tam, kjer športniki trenirajo. Oddaljim se in se prisilim, da nisem preveč vpet v dogajanje.
Torej sami sebe zadržujete?
Da. Samega sebe moram zadrževati, kar je zame zelo težko in naporno.
In še Tinina vrnitev na tekme svetovnega pokala?
Kar se tiče Tinine vrnitve na tekme svetovnega pokala, je vse samo stvar glave in odločitve; fizične omejitve ni.
