Drese v skokih merijo že vrsto let, a doslej so to vselej počeli šele po skoku, kar počnejo tudi odslej. In kaj je zdaj drugače? Po novem že pred skokom merijo obseg dresa med obema hlačnicama. Edini razlog te odločitve je, da bi vsi imeli enake možnosti in se tako ne bi več dogajalo, da bi skakalci drese vlekli navzdol in čez rokave, s čimer so poskušali dobiti nekaj dodatnega zračnega upora. Vsi preostali dejavniki pa se bodo še naprej merili po tem, ko bo skakalec svoj skok že opravil. Skakalčevo višino, težo, dolžino rok in nog, pa tudi širino v razkoraku, sicer izmerijo že pred sezono. Glede na te podatke skakalcem tudi pripravijo ustrezno opremo, tako dres kot smuči.
Po pravilih dolžina v razkoraku med dresom in kožo lahko znaša največ tri centimetre. Na startu tako pri vsakem skakalcu preverijo, ali dres morda ne presega predpisane dolžine. Če je dolžina razkoraka pri skakalcu dolga 80 centimetrov, to pomeni, da razdalja med tlemi in spodnjim delom dresa ne sme presegati 77 centimetrov. V nasprotnem primeru je dres skakalca predolg in ta mora zapustiti zaletno mesto, seveda z dvigalom. Skakalec se po meritvi dresa ne sme več dotikati. S tovrstnim nadzorom poskušajo preprečiti možnost, da bi športniki dres vlekli navzdol ali ga poskušali kakorkoli spreminjati, da bi dosegli večjo površino. Ker so dresi elastični, so bile manipulacije seveda mogoče. Še vedno so v spominu fotografije zdaj že skakalno upokojenega Norvežana Andersa Jacobsena, ko si je ob zmagi na letošnji novoletni tekmi v Garmisch-Partenkirchnu dres potegnil čez rokav in si tako pomagal do daljših skokov.
Odzivi zgolj pozitivni
Novo pravilo je pri odgovornih, torej pri trenerjih, skakalcih in funkcionarjih, naletelo na pozitivne odzive. Za direktorja svetovnega pokala Walterja Hoferja je to pravilo odločilni dejavnik pri nadzoru opreme: "Na vsakem prizorišču ni mogoče meriti dresa in smuči takoj po skoku, včasih je do mesta kontrole potrebne tudi nekaj hoje. To je za športnike s celotno opremo neudobno, vedno pa obstaja tudi možnost preračunljivega ravnanja. Prav zato so tudi trenerji predlagali nadzor dresov že pred samim skokom. V osnovi to niti ni bil naš namen, saj skakalcev s kontrolo pred skokom nismo želeli izpostavljati dodatnemu stresu. Doslej smo od trenerjev in skakalcev dobili same pozitivne odzive, tako da bomo začeli postopek, s katerim bomo to pravilo prenesli tudi na zimo."
Eden tistih, ki so sodelovali pri sprejemu tega pravila, je tudi Janez Bukovnik, nekdanji sodnik in zdaj član tehnične komisije za skoke pri FIS. "Razpravo o tem smo imeli že v komisiji za sodnike in tehnične delegate, preden je šla stvar naprej na odbor za skoke. Na začetku je bilo veliko pripomb, a uradno ni bila podana nobena. Stvari so tolmačili še vsak po svoje. Sedanja pravila so strožja in z njimi skakalce lažje nadziraš, čeprav hkrati vzamejo veliko časa in skakalcem tudi živcev, saj nihče ne ve, ali bo s tem dresom 'preživel' ali ne."
V Visli osmerica, v Hinterzartnu nihče
Na uvodni tekmi poletne velike nagrade v Visli je bilo v kvalifikacijah po meritvi dresov diskvalificiranih osem skakalcev: vsi trije Kazahstanci (brata Žaparov in Muminov), dva Korejca, Rus Maksimočkin, Estonec Nomme in Švicar Kälin. Na obeh tekmah, tako ekipni kot posamični, pa diskvalifikacij ni bilo več. Na drugi tekmi zadnji konec tedna v Hinterzartnu niti v kvalifikacijah niti na tekmi ni bil diskvalificiran noben skakalec več.
"V teh slabših reprezentancah, posebej kazahstanski, njihovi ljudje očitno nimajo pravega občutka za pripravo dresov. V naši reprezentanci s tem ni težav, saj ima Janusov pomočnik Nejc Frank ves čas zraven napravo za merjenje. Če se pri kom kaj spremeni, to tudi takoj popravijo. Drži, da so bolje organizirane reprezentance ves čas iskale luknje in to izkoriščale. Zdaj tega ne bo več," pravi Bukovnik, ki je skorajda prepričan, da bodo meritve na startu ostale tudi pozimi, čeprav bo komisija pri FIS o tem odločala šele na oktobrskem kongresu.
Odslej vse bolj pošteno
Merjenje dresov že pred startom pozdravljajo tudi trenerji. Tudi njim se zdi največja prednost, da skakalci z dresi pred skokom ne morejo manipulirati: Tako meni tudi avstrijski trener Norvežanov Alexander Stöckl. "Vse skupaj bo zdaj bolj pošteno. Novo pravilo vodi k izenačevanju možnosti za vse skakalce in k še bolj napetim tekmovanjem. Prav pri dolžini razkoraka dresov je bilo prej možnih največ sprememb, ki so pri skokih lahko precej odločilnega pomena. Če si si dres navzdol potegnil za denimo dva centimetra, je to pomenilo kar precejšnjo prednost. Z meritvami teh razkorakov so te razlike izginile. To torej ni kakšna velika stvar, ampak le korak k večji poštenosti," je prepričan Stöckl.
Da je odločitev o merjenju dolžine razkoraka dresov edina pravilna, je potrdil tudi trener Poljakov Lukasz Kruczek: "To je edini pravilen korak. Zdaj bodo odpadle razprave, ali je nadzor izveden pravilno ali ne. Tako za skakalce kot za trenerje je to precejšnja novost, s katero se moramo soočiti. Glavno je, da skakalci zaradi tega niso posebej moteni in da vse teče korektno. Dres mora biti med skokom v skladu s pravili in ta nadzor bo to tudi zagotavljal."
Z novo metodo je zelo zadovoljen tudi avstrijski trener Heinz Kuttin: "Športniki so že dolgo želeli, da bi bili dresi merjeni na način, kot jih bodo uporabili med skokom. Špekulacije, o katerih smo zadnja leta pogosto poslušali, bodo zdaj dokončno odpadle."
Prevc: Zdaj za vse enako
Novo pravilo pozdravljajo tudi v slovenskem taboru. Večja kontrola, da bi se izognili preračunljivosti, se zdi dobra stvar tudi našemu glavnemu trenerju Goranu Janusu: "To je vsekakor bolj pošteno, zdi pa se mi, da so sistem tudi tekmovalci hitro sprejeli. Na prvih poletnih tekmah se okrog tega ni dogajalo nič presenetljivega. Ritual pred skokom so morali nekoliko spremeniti, a se zaradi tega nihče ni pritoževal."
Dodaten nadzor podpira tudi naš najboljši skakalec Peter Prevc. Njemu se to zdi precej smiselna odločitev, predvsem zato, ker bo zdaj manj možnosti za kakšno sivo cono: "Prej si lahko dres močno potegnil navzdol in dobil površino. Zdaj smo za to prikrajšani, vendar je za vse enako. Če delaš po pravilih, se nimaš česa bati, če delaš kaj narobe, pa se lahko. Na vse se je treba navaditi, vendarle gre za razvoj," o tem pravi Prevc.
Novo pravilo ne moti niti Jurija Tepeša: "Nič ni narobe s tem, da so ga vpeljali. Večjih razlik zaradi tega ne bo. Na vrhu zaletišča moramo bolj paziti na tekmovalno rutino, saj smo dres po navadi še kaj popravljali, zdaj pa se ga po meritvi ne smemo več niti dotakniti. Z mislimi je torej treba biti tudi pri novih pravilih in ne zgolj pri skoku."
