Vprašanje, na katerega je odgovor znan že dolgo, je, ali Massi lahko obrne rezultate slovenskega alpskega smučanja. Vsekakor je veliko razlogov, zaradi katerih bi odgovorili pritrdilno, in tudi veliko razlogov, zaradi katerih bi na vprašanje odgovorili z ne. A noben razlog za negativen odgovor ni zaradi Massija ali njegovih sposobnostih. Argumenti, ki so njemu v korist, so vsekakor močnejši kot proti.
Koga lahko Massi trenira in katere talente lahko na najboljši mogoči način uveljavi ter kakšna je razlika med treningom enega tekmovalca in skupine tekmovalcev? Nedvomno je že velika razlika med skrbjo za tehniko enega in skrbjo za tehniko dveh tekmovalcev.
Massi ima vse, kar mora imeti šef ekipe, in zagotovo ni dvoma o tem, ali lahko spremeni rezultatski tok slovenskih smučarjev ali ne. Seveda lahko!
Ampak najprej o obrobnih zadevah, ki pa so pogoj za vse ostalo. Ob predpostavki, da so delovna in finančna sredstva zagotovljena, so njegove prednosti zagotovo organizacijska sposobnost, neizprosnost, vodstvene sposobnosti in brezmejna samozavest, ki meji na aroganco. Massijeva sposobnost in znanje za telesno pripravo športnikov omenjam kot neizpodbitno dejstvo, zaradi česar je tudi prišel v Slovenijo. Ali so športniki sposobni sprejeti njegov način dela in koliko časa so njegovo torturo pripravljeni prenašati, je drugo vprašanje. Do rezultatskega preboja bi moralo priti najpozneje četrto sezono, sicer se bo zadeva podrla. Vsekakor pa je pogoj za to občasno uvrščanje v finale že prvo sezono.
Torej, Massi ima vse, kar mora imeti šef ekipe, in zagotovo ni dvoma o tem, ali lahko spremeni rezultatski tok slovenskih smučarjev ali ne. Seveda lahko! A se takoj zastavita najmanj dve vprašanji. V kakšnem času in s kako številčno ekipo? Tudi če so vsi organizacijski pogoji izpolnjeni, je med treningi enega tekmovalca in treningi skupine tako velika razlika, da način ali princip dela, ki ga je imel Massi ob Tini, v skupini ni mogoč. Z enim tekmovalcem ali tekmovalko je način dela mnogo bolj oseben kot pa s skupino. Ob enem tekmovalcu je lahko trener vsako vožnjo z njim na žičnici in sproti analizirata zadnjo vožnjo, da bi tekmovalec naslednjo vožnjo izboljšal. Hkrati mora trener čutiti in videti vse, kar se je s tekmovalcem na progi dogajalo. Čutiti mora vse strahove tekmovalca, videti vsa odstopanja od pravilne tehnike ter vzroke za težave in nepravilnosti.
S Tino je Massi vse to z lahkoto in zanesljivo udejanjil, ker je Tina znala smučati, ko je zanjo začel skrbeti on. Napake v tehniki, ki jih je Tina imela, sta uspela s pomočjo tujih trenerjev zelo omiliti, odpravila pa jih nista. Nihanja v Tinini karieri kažejo na to, da tehnike absolutno ni nikoli obvladala do popolnosti, čeprav 2414 točk v skupnem seštevku kaže nasprotno. Z več tekmovalci pa je popolnost še mnogo teže doseči in drastičnih sprememb ni pričakovati zelo kmalu! Trener se lahko le občasno vozi na žičnici s posameznim tekmovalcem. Običajno se lahko trener in tekmovalec pogovarjata po radijski zvezi, ko je na startu pred naslednjo vožnjo, kar pa je prepozno, ker je tekmovalec z mislimi že drugje in se osredotoča na druge stvari, ne več na prejšnjo vožnjo. Delno se lahko obnovi občutke z videoanalizo, ki pa je vedno po treningu, zato se s tem za vsako korekcijo tehnike ali intenzivnosti izgubi en dan.
Torej moške reprezentance take, kot je bila do zdaj, Massi ne bo prevzel, vsaj upamo, da si takega bremena ne bo naložil, ker je nemogoče v eno ekipo spraviti tako heterogeno moštvo, ki ne smuča niti istih disciplin. Glede na rezultate pretekle sezone bi bilo smiselno izoblikovati ekipo za hitre discipline. Tu pa že na začetku nastane problem, stroški treninga, ki so za smuk in superveleslalom bistveno višji kot pa za slalom in veleslalom. Vsekakor upamo, da če bo res prevzel stroko, ne bo dovolil, da bi kdo smučal samo eno disciplino. Dejstvo je, da so se naši smučarji usmerili v hitri disciplini predvsem zaradi tega, ker imajo pogum, nimajo pa znanja smučanja, pa tudi konkurenca je bistveno večja v slalomu in veleslalomu kot pa v smuku in superveleslalomu, zato je v hitrih disciplinah lažje priti do točk svetovnega pokala.
Kot vodja stroke oziroma vodja strokovnega sveta alpskega zbora je Andrea Massi popolnoma neprimeren, pa ne zato, ker bi bil nesposoben, ampak ker ga je za tako funkcijo škoda. Svojih talentov na taki funkciji ne bi mogel uveljaviti, ker jih niti ni mogoče uveljaviti.
Če smo zdaj ekipo sestavili, imamo namesto zaključka kup novih vprašanj. Kaj bo s tistimi smučarji, ki ne bodo pod Massijevo taktirko? Kako se bodo financirali eni in drugi? Massi o tem gotovo ne bo odločal, ampak bo moral vzeti, kar mu bodo dali! Kaj je s slovensko doktrino? Ali bodo alpsko smučanje reševali tisti, ki ga "rešujejo" že od leta 2000? Kdo bo postavil standarde doktrine?
Massi se je ob Tini gotovo veliko naučil, kadar je zmagovala, je bila "umetnica", ko je bila peta ali sedma, je bilo v njenih žilah "premalo bencina", vsaj tako sem jaz razumel njegove izjave. Vendar to še zdaleč ne bo dovolj, da Slovence nauči smučati!
Na koncu moramo napisati še nekaj besed, ki samo posredno spadajo v koncept tega prispevka. To zimo smo bili veliko po smučiščih doma in v tujini. Pozornost smo namenjali predvsem mladim smučarjem. Med avstrijsko in slovensko šolo smučanja na pogled ni velikih razlik, zato se mi zdi logično, da v mladinskih in pionirskih selekcijah naši lahko pridejo do kolajn. Razlika nastopi takoj ob nastopu v svetovnem pokalu. Zakaj je tako? Če se ozremo zelo na široko, vsi najboljši smučarji na svetu trenirajo znotraj nacionalnih ekip po svojem lastnem programu s svojim trenerjem in pomočniki ali pa je znotraj ekipe formirana manjša skupina z enakimi pogoji in cilji. Na ta način se z lahkoto izloči vse "bleferje", ki delajo v smučanju. Plačilo za usluge trenerjev in ostalega moštva posamezne ekipe je treba nagrajevati glede na rezultate.
Zanima nas, koliko naših zdajšnjih trenerjev bi sprejelo tako rešitev. S trenerji in učitelji smučanja smo se na terenu pogovarjal o tehniki. Otroke še vedno učijo na način "hop, dol" in vsi vedo, kaj delajo otroci narobe in da imajo težave s pravočasnim prihodom na vratca (tajmingom), kar se dogaja, tudi ko pridejo v člansko konkurenco. Nihče pa ni odgovoril, zakaj je tako. Doktrina je v mlajših kategorijah skoraj povsod enaka in tam, kjer se znebijo te doktrine, pri prehodu iz mlajše v člansko kategorijo mladi smučarji takoj napredujejo hitreje kot naši, ki se doktrine ZUTS, fakultete za šport in "demonstratorskega teama" ne morejo znebiti, ker je pri nas to eno in isto. Če bo Massi ali morda nekdo drug preprečil vpliv omenjenih institucij na tehniko smučanja, potem lahko upa na uspeh, sicer se ne bo spremenilo nič bistvenega. Dokler se to ne bo zgodilo, se sponzorji zagotovo ne bodo drenjali ob podpisovanju pogodb za alpski del smučarske zveze.
