© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Robert Pogačar
Robert Pogačar
10.02.2015 12:47:26

Lahko bi mi uspelo že prej

Tomaž Šušteršič

Potem ko so slovenski športniki v tej sezoni svetovnega pokala po zaslugi Tine Maze, Petra Prevca, Žana Koširja in Filipa Flisarja dosegli že vrsto odmevnih zmag, se je zadnji konec tedna na ta seznam uvrstil še najboljši biatlonec, ki zastopa slovenske barve. Čeprav je že do tekem v češkem Novem Mestu v tej sezoni zabeležil tri tretja mesta, je dvojno zmago od Jakova Faka pričakoval le malokdo.

Na tekmah pred Novim Mestom ste v svoji formi precej nihali, še po petkovi tekmi mešanih štafet pa ste dejali, da se počutite praznega. Od kod nenaden preskok na sam vrh?
Po štafeti sem se praznega počutil le čustveno, saj sem sicer zabeležil najboljši tekaški čas. Nič ni bilo narobe, le tako sem se počutil. Ni bilo kakšnega posebnega preobrata iz enega dneva v drugega.

Že večkrat ste dejali, da greste na vsako tekmo zato, da zmagate, a koliko ste v to res verjeli?
Če ne bi verjel v zmago, se s športom ne bi ukvarjal. Ne vidim pravega smisla, da nekdo tekmuje in ob tem ne verjame vase in v to, da lahko doseže dober rezultat. Mislim pa, da nisem več avtsajder, da bi bili moji zmagi ne vem kakšno presenečenje. Lahko bi mi uspelo že nekajkrat prej, a sem priložnost navadno zapravil na strelišču.

Na zasledovalni tekmi sta vas po zadnjem zgrešenem strelu stoje dohitela Francoz Martin Fourcade in Nemec Simon Schempp. Ste se zbali, da vas bosta v finišu prehitela?
Ne, prav nič, in tudi ne vem, zakaj bi se. V smučini se ne bojim nikogar. Vedno se lahko zgodi, da mi zmanjka energije, a se ne pustim kar tako.

Ste z njima po tekmi kaj pokomentirali končni razplet?
Nekaj smo res govorili. Vedno je tako, da si želimo biti vsi na prvem mestu. Sta pa v redu fanta in nista nevoščljiva. Na splošno nimam z nikomer od tekmecev slabih izkušenj.

Je na progi v Novem Mestu kaj takšnega, kar vam tam še posebej ustreza?
Ne, nič tako posebnega ni. Je pa to zelo lepo prizorišče, na katerem je užitek tekmovati.

Še vedno sodelujete s Tomašem Kosom, do te sezone trenerjem v slovenski ekipi. Gotovo vam je pred tekmama dal kakšen dober nasvet.
Je, saj to stori pred vsako tekmo. To je tudi njegova funkcija.

In kaj vam je svetoval za ti tekmi?
Tega raje ne bi razlagal.

Vam bo po tem uspehu še lažje tekmovati? Se zdaj počutite še bolj samozavestno kot prej?
Zagotovo. Po takšnih rezultatih je potem vse veliko lažje.

V skupnem seštevku svetovnega pokala ste se vodilni trojki precej približali, za vodilnim Fourcadom zaostajate le še 80 točk. Se že kdaj ozrete na ta seštevek?
Niti ne, saj je do konca še daleč. Lahko se zgodi še marsikaj. Vedno razmišljam le do naslednje tekme.

Se vam na splošno vseeno zdi mogoče, da ob nadaljevanju uspehov na koncu napadete tudi globus?
O tem res še nočem razmišljati.

Vam torej globus ni večji cilj kot marčevsko SP na Finskem?
Lepo bi bilo, a tu gre za seštevek celotne sezone, ko na koncu vidiš, kje si, medtem ko je svetovno prvenstvo čisto poseben cilj. Bomo videli, kako bo tam, zdaj je o tem še prezgodaj razmišljati.

Še vedno se vam prepogosto dogaja, da zgrešite prav zadnji strel. Imate za to kakšno razlago?
Ne. S Tomašem sva to že nekajkrat analizirala, a do pametnega zaključka nisva prišla. Vse je v glavi.

Naslednja tekma vas čaka na Holmenkollnu nad Oslom, kjer ste lani zmagali v sprintu. Vam bo zaradi tega kaj lažje?
Lani je bilo lani, letos je to čisto druga zgodba. Seveda si želim dobro tekmovati in dosegati dobre uvrstitve, a glavno je, da nastopim sproščeno in v tem uživam. Potem bo vse veliko lažje. Strinjam se, da je po navadi lažje priti na prizorišče, na katerem si bil nekoč že uspešen. Ni pa nobenega zagotovila, da se stvari ponovijo.

Ste se zdaj že naučili slovensko himno, kar ste pred časom obljubili?
Ne, še vedno ne.

Pa boste za svetovno prvenstvo zvadili tudi to?
Lepo bi bilo, če bi se jo res naučil. Upam, da bom tudi za to končno našel čas.

Mimogrede, hrvaško himno znate na pamet?
Da, to pa še iz šolskih let.