"Ne morem verjeti, hvala bogu, da je vse za mano. Imel sem veliko dela, praktično v vseh vožnjah. Starti mi niso najbolje uspeli, a na valovih sem si nato izboljšal položaj, na koncu pa slavil. Pohorske šunke so na 'kuclih zašpanale', vsaj nekje je pohorska šola prišla do izraza," je bila prva izjava 27-letnega Mariborčana, najbolj poznanega 'brkota' v smučarskem športu.
Sedemindvajsetletnemu Mariborčanu je bilo najtežje v osmini finala in v četrtfinalu, v slednjem je že "visel", a se na koncu vendarle priboril prvo mesto, kar mu je dalo dodaten zagon. "Ključna je bila osmina finala, v kateri sta sicer dva tekmovalca odpadla, česar pa nisem takoj vedel. Ker na progi ni bilo gneče, sem lahko naštudiral idealno linijo, v polfinalu me je sicer Francoz Chapuis taktično in nešportno zaprl, toda v finalu sem se mu na najboljši možen način oddolžil. V vseh vožnjah sem veliko delal, zaradi slabših startov sem bil ves čas v stresu, nato pa z gangsterskimi prehitevanji, tako lahko delajo le gangsterji ali pa psihično motene osebe, vendarle prišel do cilja. Očitno je stres del mojega življenja, zagotovo bom kmalu posivel. Ja, vedel sem, da lahko zmagam, v to pa sem resno začel verjeti po polfinalu. V finalu sem si rekel: sem med štirimi, sem blizu kolajne, zdaj moram narediti vse, da bo ta čim bolj žlahtna," je dejal Flisar.
Nekdanji zmagovalec svetovnega pokala je potreboval kar nekaj časa, da je dojel, kaj je storil. "Dolgo časa sem bil v nekakem šoku, ko pa se je stres končal, sem lahko začel pametno razmišljati. To je bil eden od treh najlepših dogodkov v mojem življenju, v športnem smislu pa zagotovo najlepši, za to sem delal od petega leta. Ta uspeh enačim z mojim kristalnim globusom, ki ga je težje osvojiti. Za naslov svetovnega prvaka pa je treba zmagati le eno tekmo. A zmaga je sladka, saj sem jo dosegel v Slovencem najbližjem prizorišču tekem za kros. Zahvalil bi se tudi organizatorjem. Ko sem prišel, mi proga ni bila najbolj všeč, nato pa so rolerje po domače oziroma valove zvečali, zato sem jim hvaležen. Tako sem lažje izkoristil svoje prednosti, ki jih imam poleg na skokih še na valovih. Za take valove pa rabiš pravi pršut in jaz ima dva pohorska" se ni pozabil zahvaliti organizatorjem Štajerec in dodal, da je to dodatna motivacija za naprej. Tudi za naslednje olimpijske igre, s katerimi ima še neporavnane račune.
Flisar, ki je v finalu premagal tako branilca naslova in olimpijskega prvaka Francoza Jean Frederica Chapuisa kot enega najboljših tekmovalcev zadnjih let Šveda Victorja Oehllinga Norberga, ni bil edina slovenska atrakcija v ciljni areni. Za pravi šov so poskrbeli tudi njegovi navijači, opremljeni z znamenitimi brki. Ves čas tekme, ki je postregla z vsem, kar ta šport lahko ponudi, tudi s težkimi padci (v bolnišnici sta končala dva med favoriti Avstrijec Thomas Zangerl in Švicar Armin Niederer), predvsem pa z napetimi boji do zadnjih metrov, so ga spodbujali z vzkliki mariborski šmajser, kot bo očitno po novem njegov vzdevek na Štajerskem.
"To so se moji prijatelji danes domislili. Ne vem, od kje so vzeli. Moram pa jih pohvaliti. Res so bili pravi, z njimi je bilo vse lažje, zmagal pa sem tudi za njih," je pohvalil navijače slovenski prvak. Za nagrado se bo z njimi z avtobusom vrnil v domovino, avto pa mu bodo peljali drugi. "Vožnja domov vzbuja strahospoštovanje. Ta huje se zdaj šele začenja, poznam prijatelje, vem česa so sposobni, zagotovo mi na vožnji domov ne bo lahko. Dobro, da naslednji teden odpadejo tekme svetovnega pokala v Nemčiji, moja predstava tam zagotovo ne bi bila na visoki ravni," je v smehu