Korošica se zaveda, da od nje vsi veliko pričakujejo, hkrati pa veliko pričakuje tudi od sebe. Zanjo je samo najboljše dovolj dobro in samo zmaga, no morda še drugo in tretje mesto, jo lahko zadovolji. Pred novo sezono je bila optimistično razpoložena in nasmejana.
Olimpijska prvakinja v veleslalomu na veleslalomskem uvodu sezone. S kakšnimi občutki se podajate na prvo tekmo v Söldnu?
Bistveno lažje mi je kot pred letom dni, ker se počutim bolj svobodno in neobremenjeno glede tega, kaj bom naredila, če bom kaj naredila in podobno. Na začetku te sezone nimam toliko pomislekov, kot sem jih imela lani, ko sem imela za seboj tako izjemno sezono, kot je bila rekordna 2012/13. In to je to. To je vse. Trenirali smo dobro, počutim se vrhunsko, in ko treniram, so rezultati res dobri. Poleg tega sem zdrava. Pred Söldnom se ti sicer vedno zdi, da bi lahko naredil še kaj več, ker ne veš, kje si v primerjavi s tekmicami. Seveda mi tudi na treningu ne uspejo vsi zavoji. Še vedno so tudi takšni, ki si jih ne želim. Ne morem narediti vsega perfektno. In te stvari se še lahko izboljšajo. Mislim, da za prvo tekmo na ledeniku nisem še v najboljši mogoči formi, vendar se mi zdi, da na tej tekmi v Söldnu niti nikoli nisem bila v najboljši formi.
BISTVENO LAŽJE MI JE KOT PRED LETOM DNI, KER SE POČUTIM BOLJ SVOBODNO IN NEOBREMENJENO.
Lani ob tem času ste imeli pred tekmo "milijon" obveznosti, letos je malce drugače. Boljše?
V primerjavi z lani se počutim bolj razbremenjeno. Upam, da bom malo nervozna na startu in da bom znala to nervozo obvladati in jo obrniti sebi v prid.
Letos boste tekmovali tudi z novimi smučmi. Kako ste zadovoljni?
Najbolj pomembno stvar smo naredili spomladi, ko smo trenirali slalom in testirali smuči. Slalom je zame najpomembnejši, saj veleslalom treniram veliko več in lažje izberem prave smuči. Slalom pa je vedno zapostavljen, druga disciplina, ki se ji ne posvetiš dovolj. Stoodstotno se posvetimo le veleslalomu, ker je osnovna, bazična disciplina, iz katere izhajajo vse druge. Zamenjali smo veleslalomske smuči, poleg tega je nova plošča na smučki za pod smučarski čevelj. Te plošče so postale v smučarskem cirkusu prava uspešnica. Ko sem prišla na evropski sneg v Pitztalu, so me vsi spraševali samo o teh ploščah – kakšne so in kako se obnašajo, kdo jih je naredil. Res so dobre in uporabne tako za moške kot za ženske. Za slalom imam nove smučarske čevlje, ki so bolj trdi in mi omogočajo, da bolj izkoristim svojo moč. Pri slalomu smo glede materiala naredili res lep korak naprej.
V čem pa je prednost nove plošče?
Bolj natančna je oziroma smučaš lahko bolj natančno. Na trdi, ledeni podlagi je sicer težje obvladljiva in potrebuješ več moči, saj čutiš močne tresljaje v kolenih. To je skupen projekt mojega serviserja Andree Vianelija in razvojnega oddelka mojega smučarskega opremljevalca Stöcklija.
UPAM, DA BOM MALO NERVOZNA NA STARTU IN DA BOM ZNALA TO NERVOZO OBVLADATI IN JO OBRNITI SEBI V PRID.
To je v sklopu projekta premagati Mikaelo Shiffrin?
Dekleta, ki so boljša od mene na posameznih tekmah, so zame posebna motivacija. Poskušala jih bom premagati, ampak zanimivo je, da ko stojim v startni hišici, je moj cilj, da naredim dobre zavoje. Takrat moj osnovni cilj niso one.
Na začetku te sezone imate v ekipi dva nova člana – trenerja Valeria Ghirardija in fizioterapevtko Martino Lenček. Valerio je z vami že od konca sezone, Martina pa uradno od četrtka. Gre to skupaj z novimi motivi in večjo sproščenostjo?
Valerio je prinesel določeno mirnost v ekipo. Martina pa je vrhunska fizioterapevtka in upam, da ji bo všeč tudi delo na terenu in vse stvari, ki sodijo zraven. Za zdaj je vse v redu. Res si želim delati s to ekipo, saj zdaj res dobro delamo. V sredo sva šli v Söldnu z Martino na kavo in takrat sem se zavedla, da sem na tej tekmi na začetku sezone že štirinajsto leto zapored. Pa sem rekla Martini, da mi je tako, kot da bi bila prvič, da je vse drugače. Za Martino je vse skupaj nekaj novega, ampak novi ljudje v ekipi so vredni zlata, ker te napolnijo z neko novo energijo. Tako kot sem spomladi potrebovala to, da sem šla študirat in videt druge stvari.
V SREDO SVA ŠLI Z MARTINO V SÖLDNU NA KAVO IN TAKRAT SEM SE ZAVEDLA, DA SEM NA TEJ TEKMI NA ZAČETKU SEZONE ŽE ŠTIRINAJSTO LETO ZAPORED. PA SEM REKLA MARTINI, DA MI JE TAKO, KOT DA BI BILA PRVIČ, DA JE VSE DRUGAČE.
V zadnjih dneh je zapadlo precej novega snega. Vam to odgovarja?
Kako bo na progi na dan tekme, ne vemo in na to ne moremo vplivati. Je pa lepo, da se bo sezona začela z zimsko pravljico. Tako mora biti. Zagotovo si želim, da bi progo dobro pripravili, utrdili. Ne vem sicer, kaj so sposobni narediti, saj je bila proga zaprta za treninge in nihče ni smel smučati na tej strmini oziroma je preizkusiti. Ampak s tem se ne obremenjujem. Bo, kar bo, in progo bo treba vzeti tako, kakršna pač bo. Na meni je, da smučam dobro. Mi pa takšno vreme, zimsko, pripomore k temu, da se čim prej zbudim. Zima je tu, poletja ni več.
Imate pa prednost, ker ste izkušena tekmovalka.
Izkušnje so seveda zelo pomembne, toda najbolj pomembno je, da imaš svežo glavo, sveže noge in sveže misli; to, kar z leti z naveličanostjo morda izgubiš.
TININO PRESENEČENJE
Tina bo danes na tekmi nastopila v posebnem dresu, ne takem, kot ga imajo preostali naši. Na dresu bodo verzi njene pesmi, s katero se je podala v glasbene vode – My way is may decision (Moja pot je moja odločitev, op. p.).
V 14 letih tekem na ledeniku Rettenbach ste trikrat zmagali, bili še dvakrat četrti, dobili pa tudi nekaj klofut.
Spominjam se tudi klofut, ki sem jih dobila, in najbolj se bojim takšnih hladnih prh. Zavedam se, da sezona ne bo minila brez takih stvari. Seveda se jih bojim, ker porazi prinesejo določene posledice, dvome, nemir ... Želim si, da bi šla skozi hladne prhe brez prevelikega izgubljanja energije. Vem, da sem po takih porazih lahko samo še boljša, in ne morem si privoščiti, da izgubljam energijo za poraz, za hladen tuš ali kaj podobnega. Slednje je le rezultat slabega dneva in vem, da ni realen pokazatelj stanja, v kakršnem sem.
Čutite, da ste pripravljeni na zmago na prvi tekmi?
Da.
Letos se bo vrnila Lindsey Vonn. Premagovali ste jo, tudi ko je bila v najboljši formi. Si želite velike vrnitve ameriške smučarske junakinje?
Da, vedno si želim, da je Lindsey sposobna za boj. Konkurenca me je pripeljala sem, kjer sem zdaj. Brez nje ne bi bila to, kar sem, in zaradi tega si želim prave boje. Ne zanimajo me povprečni ljudje, ampak le vrhunski. Taki kot so Lindsey, pa Mikaela Shiffrin, Anna Fenninger in še nekaj drugih. Motivirajo me. Vonnova mi že s tem, da je na tekmi, da dodaten motiv. Lindsey je bila v moji karieri tekmica, ki me je najbolj vlekla, najbolj od vsega sem si želela premagati njo, saj sem vedela, da sem potem tudi sama zelo dobra oziroma iz dneva v dan boljša.
Letos je svetovno prvenstvo v dnevni sobi Vonnove, v Vailu in Beaver Creeku.
Res je, treba si bo spet nekaj izmisliti. Zame je bila moja največja zmaga nad Lindsey tista v Aspnu. Vsaj kar zadeva najine dvoboje. V Severni Ameriki mi ni nikoli šlo posebej dobro, tako kot bi si želela. Tisto leto pa sem zmagala še na tekmah v Severni Ameriki in je bilo res nekaj velikega in vrhunskega.
VSAK ŠPORTNIK, ČE HOČE BITI DOBER, MORA ŽIVETI V TEM TRENUTKU. TUKAJ IN ZDAJ. NE MORE ŽIVETI NA TEKMI ČEZ TRI MESECE ALI NA TEKMI ČEZ ŠTIRI LETA.
Zakaj vrhunski športnik, kot ste vi, pred začetkom neke poti oziroma sezone svojih ciljev ne pove jasno – recimo skupna zmaga v svetovnem pokalu in tri kolajne na svetovnem prvenstvu. Zaradi sebe ali zaradi medijev in navijačev oziroma posledičnega pritiska?
Težko vprašanje, ker je vsak človek drugačen. Zase pa lahko povem, da želim osvojiti svetovni pokal, da želim osvojiti tri kolajne na svetovnem prvenstvu. Ne morem pa reči, da jih bom osvojila, ker ne morem vedeti, kaj se bo zgodilo. Ko boš nekaj naredil ali osvojil, boš, če ne, pa ne boš. To je stvar slovnice in pogojnika in prihodnjika. Ampak vem, zakaj ne moremo jasno napovedati svojih ciljev – vsak športnik, če hoče biti dober, mora živeti v tem trenutku. Tukaj in zdaj. Ne more živeti na tekmi čez tri mesece ali na tekmi čez štiri leta.
Ali je to morda Tinina zadnja tekma na prizorišču v Söldnu?
V mojih mislih je tudi to. Podoživljaš trenutke, ki si jih preživel tu, in se spominjaš ljudi, ki so bili s tabo. Podoživljam jih sicer že vsa leta, ampak s tem se ne smem obremenjevati. Vsaka sezona se ti zdi, da je zadnja, pa greš potem nekako naprej. Iti moraš iz trenutka v trenutek in uživati v tem, kar imaš. Ne smeš se preveč čustveno odzivati na mogoče zadnje tekme ali zadnje trenutke.
