Tamara Zidanšek je prvorojenka takrat 22-letne Lidije, sicer pravnice, danes pa sodnice, in devet let starejšega Boža, inženirja, danes učitelja tehničnega pouka in računalništva, nekoč pa tudi matematike in fizike.
Naša tenisačica ne prihaja iz izrazito športne družine, saj sta njena starša že vrsto let ljubiteljsko veliko bolj zapisana glasbi. Oče še danes igra trobento v godbi na pihala, mama igra kitaro, klavir in bobne, naša sogovornica pa se, kot pravi sama, z glasbenim genom ne more ravno pohvaliti.
"Ko sem zagledala žogo, je bilo to to," je dejala z nasmeškom in dodala, da je zelo rada igrala košarko in nogomet, preizkusila pa se je tudi v atletiki. "Imela sem veliko svobode, moje otroštvo je bilo veselo," se je spominjala v intervjuju v rubriki Povabilo na kavo.
Zidanškovi so se pet let po Tamarinem rojstvu "okrepili" še s Primožem, ki se je zapisal golfu, danes pa je študent programiranja. "Ko sva bila otroka, sva se veliko tepla," je brez zadržkov priznala v smehu in skomignila z rameni: "Bil je hitre jeze in me je ves čas izzival. Dokler sem bila še močnejša, sem sprva to še tolerirala, a velikokrat sva se vseeno stepla (smeh). Pozneje se je umiril, najini prepiri so se končali in nastopil je čas miroljubnosti," je opisala otroški odnos z mlajšim bratom.
Celoten pogovor s Tamaro Zidanšek si lahko preberete v sobotni tiskani izdaji EkipeSN ali v spletni različici našega časnika.