© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
tu
tu
30.05.2021 08:51:55

Univerzitetni tenis – Zala Dovnik: Zmotno je razmišljanje, da na ameriških univerzah ne moreš teniško napredovati in kasneje igrati profesionalno

V pogovoru o šolanju in igranju tenisa na univerzah v Združenih državah Amerike je bila sogovornica Mariborčanka Zala Dovnik, ki ravno v tem času zaključuje 4. letnik, oziroma tako imenovan »senior year« na univerzi Purdue v zvezni državi Indiana.

Polna prijetnih izkušenj in spominov na zadnja štiri leta, bi študij in igranje tenisa v ZDA priporočila vsakomur, ki je delaven, samostojen, prilagodljiv, odprt za nove izkušnje in ga zanima študij v tujini.

V zanimivem pogovoru nam je podrobno predstavila svojo teniško ekipo, kako potekajo tekmovalni dnevi, kaj vse zajema njena štipendija in še marsikaj zanimivega…

Zala, se spomniš, kdaj si pričela z igranjem tenisa in kdo te je navdušil za tenis?
Mislim, da sem začela igrati nekje pri šestih letih. Navdušila sta me starša in pa starejši brat, saj smo v prostem času na bližnjih igriščih pogosto igrali tenis.

V katerem klubu si začela igrati in kdo vse so bili tvoji trenerji?
Pravzaprav ne vem točno, kje sem začela, morda v Malečniku, a bi o tem morala vprašati starše. Največji del moje pred-univerzitetne kariere je bil zagotovo Železničarski teniški klub v Mariboru (ŽTK Maribor). Skozi leta so bili moji trenerji Rene Jagačič, Iztok Božič, Marko Tkalec in Sašo Bende.

Kdaj in zakaj si začela razmišljati o šolanju in igranju v ZDA? Je bila to tvoja želja ali ti je kdo svetoval oziroma pomagal pri odločitvi?
O tem sem začela razmišljati kar hitro, v 1. letniku srednje šole. To je bila popolnoma moja želja in ideja, saj mi je bilo že zelo zgodaj jasno, da profesionalni tenis po srednji šoli ni prava pot zame.

Kako si se lotila raziskovanja glede univerz oziroma ti je pri tem kdo pomagal?
Raziskovanja sem se lotila sama prek spleta. Veliko sem “googlala” o različnih šolah kot šolah samih (velikost, lokacija, šolnina, ranking), teniških programih, pogojih za vpis, študijskih programih in podobno. Kontaktirala sem tudi starejše igralce, ki so takrat že študirali v Ameriki in so mi o vsem skupaj znali povedati veliko več. Veliko trenerjem sem poslala predstavitveno sporočilo, v katerem sem povedala, da se zanimam za njihov program, veliko trenerjev pa me je poiskalo kar samih preko college tenis recruiting videa, ki sem ga objavila na YouTube, ali pa preko ITF juniorsev, kjer so me “našli” na različnih turnirjih. Mnoge univerze so mi poslale svoje brošure, po podpisu pogodbe s Purdue University pa sem odšla tudi na 48-urni plačan ogled univerze.

Zakaj si se odločila prav za Purdue Univesity, kaj je pretehtalo pri odločitvi?
Predvsem velikost šole in njen “ranking”, športna infrastruktura, ki je res fenomenalna ter trenerji in ponujena pogodba.

Kaj študiraš in zakaj si se odločila ravno za to smer?
Študiram industrijski management s koncentracijami v finančnem inženiringu. Po pravici povedano, sem želela začeti v inženiringu, saj je naša šola po tem res znana. Po mnogih pogovorih z različnimi ljudmi na univerzi sem se odločila za malenkost bolj naravoslovno orientirano smer managementa, ki je tudi precej “močen” program na fakulteti.

UNIVERZA

Po čem je znana univerza Purdue?
Kot že rečeno, je Purdue najbolj znan po inženiringu. Precej znan je tudi Krannert School of Management, katerega del je moj program.

Koliko predmetov imaš in koliko ur na dan poteka šolanje? V Evropi prevladuje mnenje, da je šolanje v ZDA dosti lažje? Kakšno je tvoje mnenje?
Čisto odvisno od semestra in predmetov, povprečno imam pet predmetov na semester. Šola je sicer trenutno zaradi covida zelo drugačna, a povprečno imam recimo tri ure predavanj na dan.
Moje mnenje glede tega je, da je sistem šolanja preprosto preveč drugačen, da bi ju bilo tako enostavno primerjati. Mnogo je razlik od univerze do univerze, potem pa seveda tudi od izbrane smeri študija. Izven predavanj na fakultetah v Ameriki študenti dnevno opravijo veliko dela, ki je sproti ocenjeno. Vso to opravljeno delo pripomore h končni oceni in te hkrati tudi prisili, da redno ponavljaš snov. Takšno šolanje zna biti ZELO utrujajoče, a kar se tiče končnih izpitov skoraj zagotovo manj stresno od slovenskega. Poleg tega so profesorji po navadi zelo spodbujajoči, zelo dostopni, če potrebuješ kakršnokoli pomoč in zelo radi vidijo, da študenti napredujejo in so uspešni. Sama mentaliteta je precej drugačna, zato se mi zdi, da bi s takšno debato lahko šla v nedogled (hahah). Je šolanje v Sloveniji “težje”? Verjetno. Je šolanje zaradi tega v Sloveniji kvalitetnejše? Verjetno ne.

Kako se imenuje vaša teniška ekipa? V kateri diviziji/konferenci nastopate? S katerimi naslovi se lahko pohvalite? Kaj ste uspeli osvojiti, odkar si del ekipe?
Naša maskota se imenuje “Boilermaker”, tako da bi lahko rekli, da smo tudi mi potem »Boilmakers«. Nastopamo v prvi diviziji NCAA (DI) oziroma v najmočnejši športni univerzitetni “ligi” v ZDA. Smo del Big10 konference, kar je ena izmed “power-5” (najmočnejših 5) športnih konferenc v Ameriki. Zaradi tega se je zelo težko priboriti do naslova. Ko sem bila freshman (1. letnik), smo se uspeli iz 14. mesta dvigniti na 5. mesto v konferenci.

Koliko članic sestavlja igralska ekipa in koliko trenerska?
Trenutno imamo samo sedem igralk, a po navadi nas je vsaj osem. Imamo glavno trenerko in asistentko trenerko, skoraj vedno pa imamo tudi tretjega trenerja, ki se uradno imenuje “prostovoljni” trener. Zraven tega ekipo sestavlja še kondicijski/fitnes trener, fizioterapevt in dietetičarka oziroma nutricionistka.


Koliko ur treninga dnevno in koliko dni na teden imate treninge? Koliko se dela v fitnesu?
Povprečno imamo tri ure treninga na dan (dve uri tenisa, eno uro kondicije, uteži ter drugih vaj), včasih več, pogosto manj, odvisno od tega, v katerem delu sezone se nahajamo. Treniramo skoraj vedno šest dni na teden. Če kdo želi trenirati več, mu je to vedno na razpolago.

Imate svoje fizioterapevte, imate poskrbljeno za športno prehrano? Kako je s teniško opremo?
Imamo svoje fizioterapevte in celo zdravnike ter dietetičarke oziroma nutricionistke. Slednje ti po želji sestavijo jedilnike, grejo s teboj v trgovino, ti svetujejo in podobno. Glede hrane imamo veliko opcij, od “športne” pa do “nešportne” prehrane. Lahko ješ v kantinah, česar se večino poslužujejo samo 1. letniki, saj se kasneje vsi preselijo iz domov in se odločijo, da bodo raje kuhali sami, lahko pa ješ v restavracijah na kampusu, za katere dobimo 30 dolarjev na teden – zadostuje za tri do štiri obroke na teden. Lahko ješ tudi v kantini za športnike, lahko pa si kuhaš sam, za kar jaz prav tako dobivam denar. Glede opreme sem res srečnica, saj je poskrbljeno za ČISTO VSE, in to v obilici.

Koliko tekem odigrate na sezono/leto?
Kot sezono upoštevamo spomladanski semester, od januarja pa do sredine maja. Takrat odigramo med 20 in 25 tekem. V jeseni, ki ni teniška sezona na univerzah, pa se povprečno odigrajo trije do štirje turnirji. Če kdo želi igrati več, je to vedno možnost.

Kakšna je razlika v delu trenerjev v ZDA in v SLO? Se način treninga v čem razlikuje? Je vaša trenerka uveljavljeno teniško ime?
Hmmm, to je dobro vprašanje. Pravzaprav ne vem. V ZDA je zagotovo večji poudarek na ekipi in ekipnem delu, kar je včasih dobro, včasih ne. Veliko se naučiš, meni pa je tudi zabavno, da mi ni potrebno trenirati sama. Tega nikoli nisem marala, haha. Naša trenerka je Laura Glitz, ki je leta 1992 nastopala na vseh štirih turnirjih za Grand Slam. Na Australian Open tudi leta1993.

Kako je sestavljena ekipa - vas je dosti Evropejk? Se družite tudi izven treningov?
Ekipo sestavljajo igralka iz Hrvaške, Turčije, Japonske, Brazilije, Gvatemale, Madžarske/Vietnama in pa seveda Slovenije. Ja, s puncami se veliko družimo tudi izven tenisa.

Kako poteka Game day?
Po navadi se igra dopoldan in če igramo doma, se v ekipni sobi dobimo dve uri prej, kjer nas že čaka zajtrk. Ko pojemo, se vsak po potrebi sestane s fizioterapevtom in individualno naredi, kar je potrebno pred tekmo. Na igrišču moramo nujno biti pripravljene vse točno eno uro pred začetkom tekme, kjer se začnemo kot ekipa ogrevati. Ogrevanje traja približno 45 min, potem imamo 15 minut za to, da se preoblečemo, skočimo na wc, opravimo dodatno ogrevanje in po tem se začne tekma kjer se najprej igrajo dvojice (trije pari) in takoj po koncu tega se odigra še šest tekem singlov.

Koliko je najdaljša razdalja, ki jo naredite na Game day?
Skoraj nikoli oziroma nikoli ne potujemo isti dan, kot igramo. Če smo že končale tekmo, potem seveda potujemo nazaj isti dan, a pred tekmo se ne potuje. Po navadi se odpravimo en dan prej in prespimo v hotelu. Potovali smo že po celi ZDA, zato težko rečem. Igrali smo na primer v Seattlu, Las Vegasu, Los Angelesu, na Floridi, v Južni Karolini, New Jerseyu itd. Vse to je zelo daleč in seveda smo tja potovali z letalom.

dovnik

Vodiš oziroma ali univerza vodi tvojo statistiko - koliko matchov si že odigrala za univerzo?
Jaz je ne vodim, a univerza verjetno jo. Mislim, da sem za univerzo v 4. letih odigrala okoli 100 tekem.

Tvoja največja zmaga? Katerega matcha se najbolj spomniš in zakaj?
Največja zmaga je bila letos proti 84. rangirani igralki, ki igra za University of Maryland, ki sem jo premagala s 6:3, 6:1. Verjetno se najbolj spomnim prav zadnjega matcha, ki sem ga kadarkoli odigrala za univerzo, pred dobra dvema tednoma proti Illinoisu. Rezultat je bil 4:6, 6:2 in 6:3. Z isto igralko sem izgubila že dvakrat od januarja, zato sem si zelo želela zmage, hkrati pa sem vedela, da je to morda moja zadnja tekma za Purdue, kar je na koncu tudi bila. Dala sem čisto vse od sebe in sem bila zelo ponosna, ko mi je na koncu le uspelo. Celoten ekipen del te tekme je bil zelo dramatičen, zato si bom to tekmo še toliko bolj zapomnila.

Kako izgledajo tekmovanja na domačem terenu in gostovanju? Vas pride spodbujati dosti navijačev? Je navijanje v študentski ligi podobno kot na recimo ameriškem nogometu ali je vseeno bolj umirjeno - tenisu primerno?
Ne morem reči, da je navijačev veliko. Če jih imamo doma okrog 30, smo veseli. Navijanje je veliko bolj umirjeno od ameriškega nogometa - to je liga čisto zase - a vseeno pogosto manj “uglajeno”, kot bi morda pričakovali za tenis.

Ima vaša univerza kakšno posebno rivalstvo s katero od univerz? Kdo vodi?
Seveda. Imamo in-state rivala oziroma rivala iz iste zvezne države, to je Indiana University. Na splošno pravzaprav ne vem kdo vodi, a se z veseljem pohvalim, da proti nji v vseh štirih letih nisem izgubila. Glede na to bom rekla, da vodimo mi, in sicer 4-0, haha.

Živiš na kampusu? Imaš svojo sobo?
Prvo leto sem živela na kampusu in si delila sobo, zadnja tri leta pa živim izven kampusa v stanovanju, kjer imam svojo sobo. Živim z dvema soigralkama, vsaka ima svojo sobo, delimo pa si dve kopalnici.

Imaš sploh kaj prostega časa? Kaj najraje počneš v prostem času?
Iskreno povedano imam bolj malo prostega časa, a se vedno najde, če se dobro organiziraš. Predvsem letos je bilo malo bolj sproščeno, saj je skoraj vse potekalo online, jaz pa sem “tatežje” predmete že opravila. Zelo rada pečem, se družim z drugimi študenti, gledam filme in serije, grem na kak krajši izlet, v šoping, na zabavo in podobno.

Kako dobra je bila tvoja angleščina, ko si prišla v ZDA? Si imela kaj težav pri predavanjih?
Moja angleščina je bila precej dobra, če ne na skoraj enakem nivoju, kot sedaj po štirih letih, zato nisem s tem nikoli imela nobenih težav.

Imate tuje študentke kakšno posebno pomoč? Imaš občutek, da imate športnice/športniki kakšne privilegije pri profesorjih? Kaj pa kot tujci, imate kakšne privilegije?
Ja, za karkoli potrebuješ se vedno najde nekdo zelo dostopen, ki pozna odgovor na tvoja vprašanja. Ne bi rekla, da je privilegij prava beseda, a vsak športnik vsak semester od univerzitetnega športnega svetovalca dobi pismo z datumi, kdaj bo športnik odsoten zaradi tekmovanj za univerzo. To pismo je študent-športnik obvezan dati vsem svojim profesorjem in ti so obvezani pomagati študentu-športniku oziroma mu omogočiti, da ne bo zamudil ničesar nujnega za uspeh pri tem predmetu. Samo na tak način se lahko študira in igra šport na tako visokem nivoju hkrati. Kljub temu moramo pri vseh predmetih opraviti čisto vse obveznosti, ki jih opravijo drugi študenti, večinoma se gre le za prestavljanje datumov. V kolikor se športnik ne drži pravil, lahko hitro pride do problemov. Tuji študenti glede šole nimamo nobenih privilegijev.

Zakaj in komu bi priporočila študij in igranje v ZDA?
Zato, ker omogoči, da si pridobiš izobrazbo in hkrati še vedno igraš tekmovalni tenis in napreduješ. Da ne pozabim omeniti izkušnje kot same, ki je popolnoma neprimerljiva s čimerkoli drugim. Spoznaš ljudi iz celega sveta, njihove kulture, spoznaš ameriško kulturo, prisiljen si se prilagoditi, poslušati, učiti, osebnostno rasti. Z univerzo sem prepotovala skoraj celo Ameriko in res izkusila veliko stvari, ki jih drugače nikoli ne bi mogla. Vse to sem jaz doživela iz prav tako finančno gledano najboljše opcije, ki sem jo imela po končani srednji šoli. Plačano imam namreč čisto vse, razen letalskih letov domov in nazaj. Pomembno se mi zdi omeniti tudi zelo popularno zmotno razmišljanje, da na ameriških univerzah ne moreš teniško napredovati in kasneje igrati profesionalno. Vsako leto je konkurenca na univerzah močnejša, trenerji boljši, opcije pa razširjene. Vedno se lahko sredi študija tudi odločiš pustiti vse skupaj in morda začeti igrati profesionalno, ali pa se preprosto vrniti domov.
Na splošno bi priporočala vsakemu, ki je delaven, samostojen, prilagodljiv, odprt za nove izkušnje in ga zanima študij v tujini. Moja fakulteta je kar velika, zato se mi zdi, da ponudi res pravo “ameriško izkušnjo”. Imamo dober teniški program in neverjetno športno infrastrukturo, kar je bil zame osebno pomemben faktor. Fakulteta je rangirana visoko v svetu in ima zelo raznolike študijske programe, zato lahko vsak najde nekaj zase.

Koliko znaša šolnina na tvoji univerzi?
Letnik šolanja na Purdue University za nas tujce stane nekaj preko 40,000 dolarjev. V to ceno je vključena šolnina, mislim da tudi knjige, hrana in bivanje. Pogosto je pozabljeno, kaj vse se dobi zraven tega iz športne strani, čemur nikoli ni dodeljena cena oziroma je mi ne vidimo. Tu imam v mislih opremo, vso dodatno hrano, ki jo dobimo športniki, treninge, trenerje, potovanja, hotelska prenočišča, masaže, uporab fitnesov, igrišč, razne infrastrukture, zdravnikov, fizioterapevtov in tako dalje. Mislim, da je jasno, da je v nas vloženo res veliko denarja in truda.
Vem, da se pogosto pojavi vprašanje glede zdravstvenega zavarovanja in odgovor je ja, tudi to je plačano v mojem primeru, a ni del tistih 40,000+ dolarjev, kolikor znaša šolnina. Pravzaprav sama plačujem le letalske vozovnice iz Slovenije in nazaj, pa še za to dobim dovolj denarja od fakultete.

Kakšni so pogoji za prejemanje štipendije? Štipendija vključuje samo šolnino ali tudi bivanje?
Pogoji so, da opravljaš vse svoje dolžnosti – teniške in študijske. Glede tenisa v to spada redno treniranje, upoštevanje pravil, ki jih ima vsaka ekipa in tako dalje. Večina tega je kar samoumevna. Glede študija pa je pogoj, da imaš povprečno oceno (GPA) nad nekim postavljenim limitom, menda 2.3 na lestvici, kjer je maksimum 4.0.

Kakšne stroške ima nekdo, ki se odloči za študij v ZDA?
Kot že omenjeno, jaz nimam nobenih stroškov. Seveda se štipendije oziroma pogodbe razlikujejo med fakultetami in tudi med spoloma. Dekletom je veliko lažje dobiti polno štipendijo, saj obstaja pravilo, da morajo imeti punce enake pogoje kot fantje, a pri fantih recimo ameriški nogomet pobere veliko večino štipendij, saj jih je v ekipi namreč več kot 100. Vseeno verjamem, da se za vsakogar lahko najde dobra ponudba.

Kaj si boš najbolj zapomnila po koncu?
Težko mi je reči, kaj si bom najbolj zapomnila, saj sem v zadnjih štirih letih izkusila mnogo več, kot bi si kadarkoli lahko zamislila. Hvaležna sem za vse prijatelje, ki sem jih tukaj spoznala in upam, da z njimi ostanem v bližnjih kontaktih. Na kratko par stvari, ki bodo z mano ostale za vedno, so vsi spomini s potovanj po Ameriki, ogled univerzitetnih tekem drugih športov, zabave, ki sem se jih udeležila, prav tako pa teniška tekmovanja in občutek adrenalina, ki jih spremlja.
Za konec bi se rada zahvalila svojim staršem, da so me vedno podpirali pri odločitvi o igranju tenisa in študiju v Ameriki in mi s tem odprli vrata v svet.

AGENCIJA TS-CollegeTennis
Za vse, ki ste že razmišljali o študiju v ZDA, pa niste vedeli, kako se lotiti iskanja primerne univerze, se lahko med drugim obrnete tudi na agencijo TS-CollegeTennis, ki s svojim znanjem in izkušnjami teniškim igralkam in igralcem nudi vso podporo pri iskanju primerne univerze, pridobivanju športne štipendije ter predstavi vse podrobnosti, ki jih morajo poznati bodoči študenti in študentke na ameriških univerzah.

Nanje se lahko obrnete prek elektronske pošte: info@ts-collegetennis.com lahko pa si ogledate tudi spletno stran agencije PTR ITALY, kjer boste našli ogromno informacij povezanih z univerzitetnim študijem in tenisom v ZDA.