© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jurij Završnik
Jurij Završnik
05.11.2020 12:03:34

KAJA JUVAN: Nisem ljubosumna na Igo

Profimedia

Kaotično koronsko leto 2020 bo 19-letna Ljubljančanka končala okoli stotega mesta, najvišje do zdaj v svoji karieri. Čuti, da ima še ogromno prostora za napredek. Govorila je tudi o ljubezni do filozofije, najboljši prijateljici Igi Swiatek, ki je nedavno slavila na Roland Garrosu, sladkosnednosti, egoizmu ...

Privoščili smo si sirov kolač. Kakšno sladico pa boste vi dobili za vaš bližajoči se rojstni dan?
Najraje jem tiramisu, ki ga naredi moja mama. Ne presladek, ne pregrenak. Mi je pa za rojstni dan naredila odlično torto sestrična. Čokoladno z malinami. Sladko-kislo mi je všeč. Sem sladkosneda, toda srednje, saj se znam tudi zadržati. Rada pojem kaj sladkega, toda če nekaj časa ne jem sladic, nimam težav. Predpisane prehrane se držim predvsem na turnirjih, doma malo manj, sladko si recimo privoščim enkrat ali dvakrat na teden. Če tega ne ješ v prevelikih količinah, ni problem, večja težava je, če se ne moraš ustaviti.

Pred dnevi smo spet brali intervju z vami na strani WTA, ki ste ga opravili lani v Wimbledonu. Omenjali ste Sokrata, Reneja Descartesa ... Se še vedno ukvarjate s filozofijo?
Takrat sem ravno končevala srednjo šolo. Pri filozofiji smo imeli učbenik, ki nas je vodil skozi vsa obdobja filozofije prek znanih filozofov. To mi je bilo zelo zanimivo. Nedavno sem brala knjigo Zofijin svet, ki te pelje skozi razvoj filozofije, res mi je bila zanimiva. Sicer pa del posameznih filozofov ne berem pogosto, ker so lahko preveč naporni oziroma so težko razumljivi. Všeč mi je razmišljanje samo, kako je prišlo do njega, kako so ljudje začeli razmišljati o svetu okoli sebe pa tudi o samih sebi. Sokrat je dejal 'Vem, da nič ne vem!', in takrat je prišlo človekovo razmišljanje v ospredje. Zanima me odnos človeške duše in telesa, kako so razmišljali o Bogu, kako so si prišli nasproti v različnih obdobjih. Ne sprejmem čisto vsega. Poskušam se temu ne posvečati preveč, saj bi mi vzelo preveč časa, mi je pa zanimiv drugačen pogled na življenje.

Kaj torej še počnete poleg tenisa, ki je seveda mentalna igra?
Prek WTA on-line študiram na fakulteti, usmerila se bom v psihologijo. Zdaj delam uvodni predmet, naredila sem španščino, v drugem semestru bom imela angleščino ... Preden se posvetim svoji smeri, moram narediti nekatere osnovne predmete. Delam počasi, sicer vsak teden, a zase, da se izobražujem naprej. Prav tako rada rišem, še raje pa slikam. Če imam čas, slikam, naredim kakšen origami. Rada delam kaj zanimivega, novega. Pred kratkim sem se na ukulelah naučila pesem ... Vedno si najdem nekaj novega, kar mi je všeč, kar mi je zanimivo, pri čemer sem lahko kreativna. Odprta sem za vse stvari.

kaja juvan 2
Profimedia


V tem času je kar velika psihoza zaradi korone in vsega okoli nje. Ste zadovoljni s seboj, se najdete v treningu, hobijih ...?
Vsak tenisač, tudi jaz, veliko časa preživi sam s sabo in poskuša najti nekaj, v čemer uživa, s čimer zapolni čas ali ga kakovostno zabije. Jaz nimam težav sama s sabo, saj si najdem zanimive stvari. So pa tudi taki, ki so vpeti v rutino in najdejo smisel in uživanje v tem.

Sprejemate vse ljudi, tudi tiste, ki jih ne marate?
Poskušam razumeti drugo plat zgodbe in nočem obsojati ljudi. Ne maram vsiljevati svojega mnenja. Rada poslušam in se učim, povem pa tudi svoje mnenje, če ga želijo poslušati. Vsak ima svoje mnenje, svoje možgane. Zagotovo me kdo kdaj razjezi, vendar s tem nimam težav. Kakšno stvar tudi preslišim.

Ste zelo navezani na družino?
Da, smo si kar blizu.

Je bilo težko, ko ste zgodaj odhajali v tujino in zapustili varno gnezdo družine?
V tujino sem hodila postopoma. Bila sem malce svojeglava in sem hotela vse delati sama. Ekipa mi je kot nekakšna družina. Bilo je težko zapustiti družino, a sem to sprejela. Moja starša sta zdravnika in sta veliko delala, ko sem bila mlajša. Še zdaj veliko delata. Z bratom, s katerim sva dobra prijatelja, sva se naučila biti sama, sicer se pa tolikokrat slišimo, da niti nimam občutka, da smo si oddaljeni. Čutim jih zraven. Tudi del ekipe je vedno z mano. Drugače pa imam pred seboj cilj, za katerega delam, imam tudi prijatelje, veliko stvari se dogaja okoli mene. Čas mi kar leti.

Tenis je zaradi potovanj eden najbolj izpostavljenih športov v času korone.

Če so maske, omejitve in drugo cena za to, da ljudem prihranimo težave, potem se to izplača. Nekateri ukrepi so smiselni, drugi malce manj, ampak vse skupaj so bili pogoji, da se vrnemo na turnirje. Sezono smo kolikor toliko izpeljali brez kakšnih zdravstvenih težav. Vesela sem, da nam je uspelo. Stanje je seveda neprijetno, toda poskušam gledati tako – bolj ko se držimo ukrepov, prej bo tega konec. Ne morem pa sprejeti čisto vsega, ker se mi zdi, da je mentalno zdravje človeka tudi zelo pomembno. Zdaj si moraš izbrati manjši krog ljudi in jih videvati na drugačen način, kot si jih prej. To je za vse težko obdobje, v bistvu pa se sama sploh nimam pravice pritoževati glede na to, da nam je uspelo odigrati nekaj turnirjev in da se je tudi finančno izšlo. Vem, kakšna kriza je po svetu, in vem, v kakšnih stiskah so ljudje, zato ne čutim, da bi imela pravico komentirati te stvari.


Ocena sezone 2020?
Letošnja sezona je bila zanimiva. Odigrala sem nekaj dobrih dvobojev, dobila pa sem tudi nekaj pravih lekcij. Letos je bilo mogoče manj poudarka na tenisu, vseeno pa sem zadovoljna, da sem ostala zdrava, da sem zbrala nekaj lepih zmag in dobila motivacijo za naslednje leto. Videla sem, da se lahko merim s tekmicami, ki so visoko na lestvici, zdaj pa nazaj na delo. Dojela sem, kaj moram popraviti.

Izkazale so se tudi manj znane igralke, ki pa so imele v rokah ogromno dvobojev na turnirjih nižjega ranga, kot sta recimo Nadia Podoroska ali Martina Trevisan.
Letos sem igrala dvakrat z Nadio (zmaga in poraz, op. p.), enkrat z Martino (zmaga, op. p.) in vem, kako igrata in trenirata. Letošnji Roland Garros je bil res poseben – bilo je mrzlo, mokro, igralo se je bolj počasi, zato so bili rezultati malce drugačni kot po navadi. Vsak je letos med karanteno treniral po svoje, po svojih močeh. Nekatere igralke se niso niti vrnile na turnirje. Nadii in Martini se je izšlo. Vem, koliko trenirata, in videla sem, kako sta zmagovali. Zelo jima privoščim, ker vem, koliko truda sta vložili v to. Videli pa bomo, kako bo naslednje leto. Vsako leto je drugačno. Včasih je vse, kar potrebujemo, malce samozavesti, nekaj zmag in potem gre vse prav. Tisti, ki je najbolj stalen, je tudi na koncu najboljši.

Kaja Juvan
bm


Zdaj ste na lestvici WTA na 100. mestu, kar je najvišja uvrstitev v karieri. Do kod lahko sežete v času ženskega tenisa, ko ni igralke, ki bi prevladovala, kot so nekoč Steffi Graf, Justine Henin, Serena Williams ...?
Imam svoje cilje. Čutim, da imam še dovolj prostora za napredek, in se še nočem omejevati. Današnji tenis je drugačen, kot je bil. Zdaj je veliko več turnirjev, več različnih podlag, več različnih krajev in res je veliko različnih igralk, ki lahko zmagujejo. Tudi pri moških je podobno, če izvzamemo najboljše tri.

Ne moremo jih izvzeti!
Toda če jih vzamemo stran ... Ko je bila Serena na vrhuncu, se je zdelo, da je vse ustaljeno, da je lahko samo ena na vrhu. V resnici gledamo novo obdobje tenisa. Pri moških so tudi različni zmagovalci turnirjev, tu jih je pet ali šest, ki lahko zmagujejo. Pri dekletih je malce drugače, saj ženske delujemo drugače. Zelo pomembno je, katera zdrži najdlje predvsem mentalno. Tenis postaja bolj zahteven in bolj zanimiv. Med igralci in igralkami so res majhne razlike. Res je, da ni neke igralke, ki bi vsakič zmagovala, in morda je to zanimivo – vedno več je igralk, ki so sposobne zmagati na turnirjih. Ko vidiš, da si s svojim tenisom visoko, poskušaš čim bolj zmanjšati svoje napake in težave ter čim dlje zdržati v visokem igralskem in mentalnem ritmu. To, kar počnejo ti trije pri moških, to ni normalno. Ti trije se znajo predvsem prilagoditi vsaki podlagi, vsaki situaciji. Če bi preostali vedeli, kako to narediti, potem oni trije ne bi tako izstopali. Tenis je lahko zelo zapletena igra, lahko pa je tudi zelo preprosta, zato je ljudem blizu. Ženski tenis se je v zadnjih 20 letih precej spremenil. Najtežje od vsega je po mojem mnenju največja umetnost.

Zmaga Ige Swiatek na Roland Garrosu za vas ni bilo veliko presenečenje. Ste bili iskreno veseli, ko je zmagala vaša prijateljica?
Zagotovo. Ona je ena mojih najboljših prijateljic in niti majhne sence dvoma ni bilo, da ji ne bi privoščila tega uspeha.

Kljub vsemu ste tenisači eni najbolj egoističnih športnikov od vseh.
Vsak športnik mora biti egoist, če želi uspeti. Veliko moraš razmišljati o sebi – kje in kako napredovati. Moraš gledati nase, da dovolj spiš, da dovolj ješ. V vsakem primeru moraš biti na prvem mestu. Sicer pa ima vsak človek v sebi egoizem, zato smo tudi taka vrsta. Veliko ljudi da sebe na prvo mesto, vsak človek bi se skoraj moral dati na prvo mesto. Ne vem pa, ali iz tega egoizma izhaja tudi ljubosumje. Slednje je bolj usmerjeno v to, koliko truda nekdo vloži v neki uspeh. Prva stvar v naši družbi, ko pomislimo na uspešnega človeka, je: 'Kaj ima, česar mi nimamo?' Tako smo pač narejeni. In to je povsod, ne samo v tenisu. Pride trenutek, ko si tudi jaz zaželim, da bi bila na tistem mestu, kot je bila recimo Iga, toda po drugi strani je tenis tako zahteven šport, da morajo tisti, ki so dobri v tem, narediti zelo, zelo veliko stvari. Zelo dobro poznam Igo, poznam njeno pot in vem, koliko preprek je morala premagati, vem, kako je garala in delala. Zato spoštujem vsakega, ki nekaj naredi. Nikoli nisem ljubosumna na nekoga, ki zmaga. Jaz si želim zmagati, ne pa biti na mestu druge osebe. Raje sama zmagam, ko da sem ljubosumna na zmagovalko. Raje sama pridem do tega in bom v sebi vedela, kako sem prišla do tega. Prek vseh ovir, ki sem jih morala preskočiti. Zdi se mi neumno, da bi izgubljala čas z razmišljanjem o drugih ljudeh in o tem, kaj ima on, česar jaz nimam. Imam res srečo, da delam to, kar imam rada, in da imam priložnost za svoj napredek, razvoj, samo izkoristiti jo moram. Nimam razloga za ljubosumje, saj imam enake možnosti, kot jih ima ona ali ona. Razumem pa, da je nekomu hudo, če nima možnosti.

Če bi na igriščih v ljubljanskem Tivoliju igrali vi in Iga Swiatek, kakšen bi bil rezultat?
Obe sva zelo tekmovalni. Vem, kje so moje šibkosti v tem trenutku. Vem tudi, kako Iga zmaguje, kako je zmagala na grand slamu. Mislim, da bi me trenutno ona premagala glede na samozavest, ki jo ima. Ampak ... Koliko dvobojev bi dobila katera? Ne vem, res ne vem. V nobenem primeru ne bi odigrali deset dvobojev. Mislim, da bi bili trije največ, kar bi se dalo. Če bi jaz izgubila prvega, ne bi hotela igrati več, ampak bi rekla, da grem trenirat. Iga ima telo za tenis, je močna in čvrsta, je kreativna. Jaz še delam na tem, ampak se ne morem pritoževati, ker imam še ogromno prostora za napredek.

Vsak človek se razvija drugače.
Res se razvijamo različno, rastemo ... V življenju vedno lahko pride človek, za katerega se zdi, da te je prehitel. Nekdo, ki je boljši, lepši, ima boljše življenje. Veliko tenisačic je prišlo ... Prišla je Marta Kostjuk, pa Coco Gauff ... Tiste zgodbe, ko pridejo dekleta do uspeha s trdim delom, so malo manj izpostavljene. Ljudje pač radi vidijo, da mlade igralke eksplodirajo, da pridejo na veliko sceno s 15 leti. Z lahkoto. Gauffova recimo ne more biti vzgled ostalim. Ljudje moramo biti potrpežljivi in slediti svojemu razvoju. Sama se držim svoje poti, dokler čutim, da se premikam naprej. Verjamem v svoj cilj, dokler se vidim, kjer se hočem videti.

Sezona 2021. Kdaj greste v Avstralijo?
V načrtu je, da gremo v Avstralijo sredi decembra. Ni še dokončno potrjeno, saj še nimamo vseh informacij. Bomo videli, kako se bodo glede na razmere stvari spreminjale.

Ekipo za naslednjo sezono imate sestavljeno?
Tjaša Jezernik, psihologinja, in Miran Kotnik, kondicijski trener, ostajata. Zdaj sem v prvem delu priprav, kjer je poudarek na telesni priprav. Tako ali tako sem oseba, ki takoj pove, kar je na dlani.

Takoj vse objavite na družbenih omrežjih?
Ne na tak način. Če me bo kdo vprašal, bom povedala. Nisem največja ljubiteljica družbenih omrežij, ker se mi zdi, da so zavesa realnosti. Vseeno pa poskušam v svojih objavah biti odkrita.

Razmišljate o menjavi stalnega prebivališča, da bi se zaradi zaslužka preselili v davčno bolj prijazno državo za vas?
O tem še nisem razmišljala. Trenutno sem tukaj. Slovenija bo vedno moj dom, bomo pa videli, kako se bo vse skupaj razpletalo. Pomemben bo tudi vidik priprav, kje bi bilo najboljše. Vsako leto sem manj doma. Ko bo prišel čas za to odločitev, se bom pač odločila. Nočem preveč razmišljati vnaprej, če še nisem tam.

242.413 evrov je v letu 2020 zaslužila Kaja Juvan s turnirskimi nagradami.

27 dvobojev je Kaja odigrala v sezoni 2020 in na njih 16-krat zmagala.