V finalu se bosta udarila zagotovo najboljša igralca trenutka, morda celo več kot tega trenutka, morda celo igralca, ki jima bo nekoč zgodovina priznala, da sta bila najboljša vseh časov. Zelo blizu prejšnji trditvi je zagotovo Mr. Perfect – veliki Roger Federer, za katerega je jasno, da je presegel okvirje svojega športa – tenisa.
Njegovih zmag in rekordov seveda ne moremo izrezati iz njegove osebnosti, njegove pojavnosti v športnem in družbenem okvirju. Zato, ker so del njega. Njegove zmage in rekordi so gradili in zgradili človeka, kot je Roger, ki je danes idol mnogih mladih, živa legenda za vse igralce tenisa, idealen zet za večino mam na tem planetu in nočna mora z mavrico za tekmece.
Đoković je v prvem polfinalu premagal Francoza Richarda Gasqueta s 7:6 (2), 6:4 in 6:4, Federer pa Britanca Andyja Murrayja s 7:5, 7:5 in 6:4.
Na drugi strani mreže bo stal Novak Đoković – zagotovo najpopolnejši teniški igralec tega trenutka, številka ena na svetu – Mr. No. Večina od vas se ne spomni odličnih stripov z naslovom Mister No, ki so govorili o avanturistu v brazilskem pragozdu ob Manausu, človeku, ki je bil hkrati junak in antijunak.
Če je za večino ljudi, tudi tiste, ki tenis spremljajo samo bežno, Federer zagotovo Mr. Perfect, pa lahko Noleta z lahkoto označimo z Mr. No – polovica ljudi ga obožuje skoraj v slogu verske blaznosti, spet drugi ga ne marajo, ker menijo, da je aroganten, samovšečen in na sploh antipatičen igralec. Vsi brez izjeme pa obema igralcema priznavajo, da sta najboljša na svetu – danes je sicer boljši Nole, včeraj pa je bil Rog.
TAKO DOBER, DA JE NESRAMEN
Oba polfinalna obračuna sta bila odločena presenetljivo hitro. No, za prvega med Đokovićem in Gasqeutom smo vedeli, da se prav dolgo ne more vleči, za drugega pa smo bili skoraj prepričani, da bo Murray pokazal več. In ni pokazal malo, nasprotno. Obračun med Federerjem in Murrayjem je bil izjemno izenačen, odločale so malenkosti in navdih posameznika, in če Andy ne bi imel na drugi strani mreže Rogerja, bi skoraj zagotovo zmagal. Toda triintridesetletni Švicar, 17-kratni zmagovalec grand slamov, je bil zelo nesramen. Takrat, ko je bil niz najbolj vroč, takrat je udaril kot s kladivom.
"Bilo je težko. Andy dobro igra vso sezono. V polfinalu sem pokazal dobro igro, ves čas sem bil osredotočen. Gledalci so pričakovali, da bova igrala štiri ali pet nizov, a sem bil v uvodnih treh zelo osredotočen in držal svoj servis. Vesel sem, da sem igral tako, pritiskal sem in napadal, tudi serviral sem dobro. Izkoristil sem svoje priložnosti, zato sem zmagal. Ključ do zmage je bil dobljen drugi niz," je po dvoboju dejal Federer, glede finala pa dejal: "Novak je zelo izkušen igralec. Vem, da ga lahko premagam, a Novak je zelo dober v zaključkih turnirjev."
Federer bo jutri iskal osmo zmago v All England Clubu, Đoković pa tretjo. Federer bo v finalu slovitega londonskega turnirja igral desetič, Đoković pa četrtič.
Beograjčan je svoje delo v polfinalu opravil rutinsko, brez prevelikega stresa. "Polfinalni dvoboji so vedno zelo težki in naporni, najpomembneje pa je, da sem dobil prvi niz v podaljšani igri. Menim, da je to nagnilo tehtnico na mojo stran in bilo prelomno za celoten razplet dvoboja," je dejal Đoković, ki mu rahla poškodba leve rame ni povzročala prevelikih preglavic.
"Igrati v Wimbledonu je zame velika čast, hkrati pa tudi velika odgovornost. V finalu bom dal vse od sebe, komaj čakam na zaključni dvoboj," je še dodal Đoković.
SONČNI ZAHOD
Kdo od obeh teniških velikanov ima v finalu prednost? Zanimivo je, da sta se do zdaj med seboj pravzaprav pomerila že 40-krat. Samo petkrat pa njun dvoboj ni bil finale ali polfinale turnirja (2006 1. krog v Monte Carlu, Davisov pokal, 2007 osmina finala Melbourna, četrtfinale Dubaja, 2013 v skupini na zaključnem turnirju – igrala pa sta 21-krat v polfinalu in 14-krat v finalu).
Vse to samo dokazuje, kako velika igralca se bosta jutri pomerila na osrednjem igrišču All England Cluba. V rahli prednosti naj bi bil Đoković, posebej če se bo dvoboj zavlekel, možnosti pa naj bi bile 60:40 za Noleta.
Toda, tako kot pravijo tisti, ki se radi igrajo športne stave: "Nikoli ne stavi proti Noletu!", pa v isti sapi radi pripomnijo tudi: "Nikoli ne stavi proti Federerju!"
Kaj bo jutri odločilo, da bo nekdo vzel wimbledonsko lovoriko? Boljša dnevna forma? Večja zbranost? Večja želja? Ali preprosto boljša igra – dejstvo, da je v tem trenutku eden od obeh igralcev pač boljši od drugega?
Toda, zakaj pa bi sploh morali v ospredje postaviti ali Đokovića ali Federerja? Zakaj se raje ne zleknemo v naslanjač pred televizor, saj vstopnice za finale tako ali tako nimamo v roki, in uživamo v vrhunskem tenisu, ki ga bosta jutrišnja finalista zagotovo pokazala? Da, že ... Ampak če za nekoga ne navijaš, ni takega adrenalina. Zato, navijači Noleta in navijači Roga – držite pesti za svojega favorita, na koncu bo tako ali tako zmagal ...
Đoković – Federer
1 ranking 2
28 starost 33
19 dvoboji 20
Letos
Dubaj (februar) 3:6, 5:7
Indian Wells (marec) 6:3, 6:7, 6:2
Rim (maj) 6:4, 6:3
Wimbledon
finale (2014) 6:7, 6:4, 7:6, 5:7, 6:4
polfinale (2012) 3:6, 6:3, 4:6, 3:6
Drug proti drugemu
na grand slamih: 6:6
na dva dobljena niza: 13:13
na tri dobljene nize: 6:7
dvoboj s petimi nizi: 3:0
