Potem ko še v začetku osemdesetih let slovenskega veslanja ni bilo praktično nikjer, se je ta v le nekaj letih, ko je trenersko delo prevzel Miloš Janša, prebil v svetovni vrh. Ne le, da se veslači lahko pohvalijo s prvima olimpijskima kolajnama za samostojno Slovenijo z iger v Barceloni, kar osem let zapored so se z vsakega velikega tekmovanja vrnili z odličjem. Po Čopovi zmagi v skifu na SP 1995 v Tampereju sta dve četrti mesti leto pozneje na OI v Atlanti pomenili kar veliko razočaranje. Pozneje je s Čopom, ki je bil ves čas vlečni konj, in Špikom prišla še prva zlata olimpijska kolajna, pa vse do leta 2009 še deset kolajn z velikih tekmovanj, ko so veslači brez nje ostali le na OI 2008 v Pekingu. Takrat je tudi prišlo do začasnega razpada dvojnega dvojca Čop-Špik, ki sta se po dveh letih spet sestavila in v Londonu osvojila še svoje zadnje odličje.
Največjo težavo vidim v tem, da na treningih ni nobene prave primerjave. Tako si lahko najboljši v ekipi ali državi, pa imaš to težavo.
Iztok Čop
Že dejstvo, da sta bila na teh zadnjih igrah edina slovenska predstavnika, potem ko je prehitro razpadel četverec z bratoma Tomažem in Miho Pirihom, Rokom Kolanderjem in Rokom Rozmanom, je nakazovalo na precej manj svetlo prihodnost, a tega, da se bo kriza poglobila v takšni meri, res ni bilo mogoče pričakovati. Vrhunec je dosegla na lanskem SP v Amsterdamu, ko se je prvič po 30 letih celo primerilo, da slovensko veslanje niti v polfinalu ni več imelo svojega čolna.
ČOP: OPOZARJAL SEM ŽE PREJ
Na Bledu smo imeli zelo perspektivnega mladega veslača, ki pa ga doma niso mogli podpirati, zato zdaj vrti glasbo v Cirkusu.
Jani Klemenčič
Po slovesu Iztoka Čopa se je kot naravni naslednik vsaj za naslednje olimpijsko obdobje ponudil njegov dolgoletni partner v čolnu Luka Špik. To je pričakoval tudi Iztok: "Od njega smo res vsi pričakovali nekoliko več, a so bile tudi zdravstvene težave krive, da se ni uspel dokazati. Zdaj se je odločil, kakor se je, in njegov prispevek zagotovo manjka. Največjo težavo vidim v tem, da na treningih ni nobene prave primerjave. Dobro je, če imaš vsaj eno vrhunsko posadko, pa čeprav v kakšnem drugem čolnu, s katero se lahko primerjaš. Razlike med čolni so približno poznane, zato lahko po vsakem treningu vidiš, kam spadaš. Tako si lahko najboljši v ekipi ali državi, pa imaš to težavo. Je pa res, da se v eni zimi ne da preskočiti tistega, kar je zdaj nekaj let manjkalo. Zgolj upam, da bo nov selektor Dušan Jurše to zgodbo uspel nadgraditi. Treba je poskusiti, da bi se vsaj z enim čolnom prebili na OI v Rio, čeprav bo to težko, saj se moške kvote zmanjšujejo v korist ženskih kvot. Po teh igrah je pač treba delati z generacijo, ki prihaja. Res pa je, da nič ne gre čez noč. Ravno na svetovnem pokalu na Bledu se je videlo, da imajo dobitniki kolajn z lanskega SP do 23 let med člani precej težav. Preprosto se ničesar ne da preskočiti, ampak je treba naprej pridno delati in biti potrpežljiv," meni naša veslaška legenda.
LUKA ŠPIK
Trenira v LondonuPo slovesu Iztoka Čopa naj bi bil Luka Špik tisti, ki naj bi prevzel žezlo v slovenskem veslanju, a se to ne dogaja. Potem ko je na predlanskem SP nehal nastopati zaradi poškodbe, na lanskega pa iz istega razloga sploh ni odpotoval, se je letos odločil za tekmovalni premor. Po besedah trenerja in prejšnjega selektorja Miloša Janše živi v Londonu, kjer trenira enkrat dnevno in mu tudi pošilja poročila s treningov. Želel je tudi nastopiti na eni od lokalnih regat, a je ravno takrat zbolel. Bolj resno trenirati in tekmovati naj bi začel šele jeseni, že po SP v francoskem Aigubelettu, njegov cilj pa je, da se pripravi na spomladanske dodatne olimpijske kvalifikacije, ko bo sicer na voljo še bolj malo kvot ...
Iztok ocenjuje, da se je prej premalo gledalo na to, kaj se dogaja v ozadju, saj sta to skupaj z Luko s svojimi dosežki nekako uspela prikriti. "Tem fantom se ni nalilo čistega vina, tudi trener na to ni bil dovolj pozoren. Zdaj je torej nastala luknja, kakršno imamo. Večkrat sem na to opozoril že prej, čeprav je bilo vedno rečeno, da bo, ali imam prav ali ne, pokazal čas. Na žalost se zdaj vidi, da sem glede marsičesa imel prav. Zdaj je, kar je, in od tega je treba graditi naprej. Zaradi sistema financiranja ne bi bilo dobro, da bi ostali brez OI, tragedija pa to vseeno ne bi bila. Dolgoročen cilj mora biti vrhunski rezultat, torej kolajna, a nanjo ob bazi, kakršno imamo, ne moremo ves čas računati. Moramo se prilagoditi današnjemu času in ne več delati tako, kot smo pred 20 ali 25 leti. Časi so se spremenili, tudi mladina se je spremenila, temu se moramo prilagoditi. Veslanje je kot garaški šport v primerjavi z drugimi še nekoliko na slabšem, saj otroci niso več pripravljeni garati toliko, kot so bili v naši generaciji," še na eno težavo opozarja Iztok Čop.
Tem fantom se ni nalilo čistega vina, tudi trener na to ni bil dovolj pozoren. Zdaj je torej nastala luknja, kakršno imamo.
Iztok Čop
KLEMENČIČ: TRENERJI NISO ŠLI V KORAK S ČASOM
Da se je v preteklosti delalo narobe, ugotavlja tudi dolgoletni član četverca brez krmarja Jani Klemenčič. "Bilo je precej smole z menjavo generacij. Generacija, ki naj bi še vedno veslala, je zaradi zdravstvenih težav precej nesrečno končala. V veslanju, ki je moštveni šport, je potem zelo težko držati korak s konkurenco. Res pa je, da nekateri fantje, ki še vedno trenirajo, po mojem mnenju ne dajejo vsega od sebe in niso stoodstotno osredotočeni na trening. Pravzaprav niti sami ne vedo, zakaj trenirajo, zato je na tak način škoda časa tako za njih kot za trenerje," je kritičen dobitnik brona na OI v Barceloni in SP 2001 v Luzernu.
21
Število kolajn, ki so jih slovenski veslači za samostojno Slovenijo osvojili na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah.
23
Število kolajn, ki so jih slovenski veslači skupno osvojili na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah.
15
Število kolajn, ki jih je na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah osvojil Iztok Čop.
0
Število slovenskih čolnov v polfinalu na zadnjem SP v Amsterdamu.
Tudi Jani se zaveda pomanjkanja finančnih sredstev, ki je udarilo tudi v veslanje: "Na Bledu smo imeli zelo perspektivnega mladega veslača, starega 19 ali 20 let, ki pa ga doma niso mogli podpirati, zato zdaj vrti glasbo v Cirkusu, da zasluži za preživetje. Svet se danes vrti drugače in tudi otroci so zdaj drugačni. Prav tako tudi nekateri trenerji niso šli v korak s časom in niso naredili vsega, kar bi morali. Veslanje ni več samo to, da se usedeš v čoln in vlečeš veslo, ampak je zraven še ogromno drugih dejavnikov. S prstom se ne da kazati samo na enega. Zdi pa se mi, da se stvari počasi le obračajo na bolje. Imamo Rajka Hrvata, ki se bo skupaj z Markom Bolho v lahkem dvojnem dvojcu skušal prebiti na OI v Rio, tudi med mladinci je precej talentov. Res pa je, da ni športa, ki bi ves čas samo napredoval, kot je bilo dolga leta pri veslanju. Kriza se je začela že precej pred letom 2012, ko sta Iztok in Luka nehala tekmovati," je kritičen nekdanji veslač.
JERNEJ MARKOVC
Letos bo raje študiralSlovensko veslanje je očitno za nekaj časa ostalo še brez enega perspektivnega veslača, ki je nekaj časa veslal celo za naslednika Čopa in Špika. Nekdanji svetovni in evropski mladinski podprvak se je že leta 2013 odpravil na študij ekonomije in prava v ZDA, točneje univerzo Washington v Seattlu. Lani in predlani se je junija vrnil domov in se priključil treningom ekipe, letos pa je kot eden najbolj nadarjenih študentov dobil vabilo za dodaten poletni študij in prakso. Zato se je po svoje logično odločil, da bo raje ostal na drugi strani luže in se posvetil študiju. Kot nam je zaupal Miloš Janša, pa naj bi se počutil tudi prizadetega zaradi nekaterih medijskih izjav, čeprav ne ve, kakšnih ...
Vzroki za krizo so torej bolj kompleksni in do njih ni prišlo čez noč. Nekateri so zaspali na lovorikah, tudi serija poškodb, pri katerih se je treba vprašati, ali so bile morda posledica napačnega treninga, je opravila svoje. Prav tako kot tudi gospodarski položaj, zaradi katerega veslači, zadnji primer je Jernej Markovc, dajejo prednost študiju in poklicu. V ozadju sicer še imamo nekaj talentov, dokaz za to sta Miha Aljančič in Nik Krebs, ki sta na majskem mladinskem EP v čeških Račicah osvojila bron v dvojnem dvojcu. Vsekakor pa bo treba nekaj spremeniti v samem sistemu in pogojih dela, saj je v tako garaškem športu, kot je veslanje, rezultate mogoče dosegati le ob stoodstotnem vložku v to, kar počneš.
