Gre za povsem nov sklop tekmovanj, kjer izbirajo najboljše break plesalce sveta, ki se bodo čez dve leti pomerili na poletnih olimpijskih igrah v Parizu. Prvo takšno tekmovanje je bilo na Kitajskem v mestu Nanjing leta 2019, lanskega decembra pa je sledilo tekmovanje še v Parizu. Letošnje svetovno prvenstvo je bilo med 21. in 22. oktobrom v SK Handball Gymnasium v Olimpijskem parku. Pomerilo se je skoraj 350 tekmovalcev iz 57 držav, kar je skoraj dvakratno število udeležencev v primerjavi z lansko tekmo v Parizu, kjer je tekmovalo 99 fantov in 80 deklet.
Breakdance oziroma breaking se je dobesedno z ulic New Yorka preselil na velike odre in se postavil ob bok velikim olimpijskim športom – postal je namreč uradna olimpijska disciplina, ki bo svojo premiero doživela v Parizu leta 2024. In del te zgodbe so tudi Slovenci, ki so se iz Južne Koreje vrnili z zelo pozitivnimi vtisi in zadovoljni z rezultati. Čeprav na svetovnem prvenstvu niso posegli po medaljah oziroma uvrstitvah v izločilne boje, pa vseeno ne morejo skriti navdušenja nad gostitelji. Navdušila jih je dežela, še bolj pa tekmovanje.
"Najprej sta me fascinirali modernost mesta in čistoča," pripoveduje Dejan Zečević iz plesnega kluba Zeko, ki je bil na tekmovanju v vlogi trenerja. Uroš Skulj iz plesnega kluba Bast, ki je tja odpotoval kot vodja reprezentance in trener, pa dodaja, da dejansko ves čas bivanja tam na tleh ali cesti niso videli niti ene smeti. Oba tudi hvalita zelo visoko raven organizacije tekmovanja. Zečević pojasnjuje: "V vsakem trenutku si vedel, kdo je na vrsti. Vse je potekalo gladko." Skulj pa dodaja, da so bile poleg glavnega odra plesalcem na voljo še dodatne površine za vaje in ogrevanje, zaodrje pa je vodil posebni vodja (stage manager), ki je s pomočjo desetine pomočnikov poskrbel, da so bili tekmovalci pravočasno pod ali na tekmovalnem odru. Skulj, ki je bil tudi na tekmovanju na Kitajskem in v Franciji, poudarja, da je bilo letošnje tekmovanje precej bolje organizirano, saj so med drugim poskrbeli tudi za hrano in pijačo tekmovalcev. "Tekmovalci so se tako lahko resnično posvetili le tekmovanju," pravi. Sodilo je enajst sodnikov, glasbo sta vrtela dva didžeja, tekmovanje pa povezovala dva voditelja, ki ju je Skulj poimenoval MC-ja.
Slovenska reprezentanca je v Seul prišla nekaj dni pred uradnim začetkom. "Tako so se lahko pripravili na tekmovanje, saj je časovne razlike med Slovenijo in Korejo kar osem ur," pojasnjuje Zečević. Najboljši rezultat med slovenskimi plesalci je dosegel Tilen Grašič iz ljubljanskega društva Bast, ki je v predizboru zasedel 104. mesto in se uvrstil med najboljših 128. V bojih je za las izgubil proti Tajvancu Sheng Wen Hsiau s tremi glasovi proti dvema, njegova končna uvrstitev je bila 79. mesto. "Tilen je naredil zelo lep preskok, saj je prišel v battle, kjer je lahko pokazal svojo bojno noto. Žal mu je zmanjkal glas enega sodnika, da bi prišel naprej," je navdušen njegov trener Uroš Skulj. Filip Kovačič iz kluba Zeko iz Murske Sobote je v predizboru zasedel 127. mesto. V Seul sta odšli tudi dve dekleti: Indi Muzič iz ljubljanskega društva Artifex je dosegla 82. mesto, Nives Žlof Androjna iz ljubljanskega društva Bast pa 93. mesto.
Uroš Skulj komentira njihove rezultate: "Z velikim veseljem opazujem, kako naši mladostniki napredujejo in bijejo boje na velikih odrih. Kljub temu da so zelo mladi glede na ostale nasprotnike, ne pustijo, da bi se to pokazalo." Vesna Huber iz Plesne zveze Slovenije pojasnjuje, da se mladi slovenski break plesalci pravzaprav spopadajo s precej starejšimi nasprotniki: "Nekateri med njimi so že prekoračili trideseta. V vseh teh letih so njihovi sotekmovalci lahko dodatno delali na nekaterih trikih in se posvetili dodatnim raznovrstnim treningom."
"Pri nas so treningi omejeni na delo 'doma' in treniranje v plesni šoli. Velikokrat jih kombiniramo s hiphopom oziroma urbanimi plesi, akrobatiko, gimnastiko in fitnesom. Odvisno je od šole do šole," svoje delo opisuje Skulj in dodaja, da se je pomembno zavedati, da slovenski in tuji trenerji ves čas skrbijo za umetniški in športni vidik plesalca, kar je pozneje dobro vidno na odrih.
Skulj opaža tudi razliko med ženskimi in moškimi plesalci breakinga: "Dekleta so res zastopana v manjšem številu kot fantje. Skozi tekmovanje imajo sicer enak način nastopanja (sodniški sistem, načini rund ...), vendar je zahtevnost elementov nekoliko nižja od moške kategorije. Najbolje se to vidi, ko se ob kakšni priložnosti moško in žensko kategorijo združi in s tem omogoči, da tekmujejo med seboj." Ob tem še pravi, da so gibi deklet bolj plesni in z lažjimi elementi. A Skulj dodaja, da je tudi takoj opaziti, če katera od deklet dela na moči, eksplozivnosti in vzdržljivosti z dodatnimi vajami in treningi.
Indi pravi, da je kot otrok zelo rada plesala, mlajši brat pa jo je pozneje navdušil za breaking. Kot še dodaja, so jo sprva prevzele glasba, družba in celotna hiphop kultura. Pravi, da se v breaku počuti resnično svobodno, in zaključuje z mislijo: "Pri tej plesni zvrsti je potrebna tako fizična pripravljenost kot sproščenost, izvirnost, muzikalnost in seveda ples."
