Letos se bo državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih odvijalo od 24. do 29. junija v Medvodah. Na plesnem parketu se bo pomerilo med 2500 in 2800 tekmovalcev v 13 zvrsteh in petih starostnih kategorijah. Na najvišjih stopnicah bo stalo 139 zmagovalcev. Zaradi pandemičnih razmer so se prejšnja državna prvenstva odvijala nekoliko drugače. Pokalne turnirje so zamenjali kvalifikacijski, veliko tekem je potekalo po spletu. Ne nazadnje so izkoristili vsako rahljanje ukrepov in tako omogočili organizacijo tekem v živo.
Kot kaže statistika, se kakovost in število aktivnih tekmovalcev nista bistveno spremenila. Če pogled usmerimo v začetke organiziranja plesnih tekmovanj pod okriljem Plesne zveze Slovenije (PZS), bi lahko celo rekli, da kakovost in število tekmovalcev nenehno rasteta. "Če se samo spomnim, kako smo mi začenjali ... Ves denar, ki sem ga dobila z žepninami in za rojstne dneve, sem zbrala za nove plesne čevlje. Moja mami je našila svoje bele umetne perlice na moj kostum, da sem bila lahko konkurenčna drugim tujim tekmovalkam, peljali smo se v avtobusu in na mejah so me največkrat izločili, da sem čakala v vrsti zaradi imena," se svojih začetkov spominja Fiona Johnson, predsednica sekcije za MTP na PZS. Zaveda se, da se čas spreminja in mi z njim. "In to je najlepše!," dodaja Johnsonova.
Kot pravi, je njena lekcija na PZS in IDO (International Dance Organization – Mednarodna plesna organizacija), da žal nisi odvisen samo od svojega dela in dela svoje ekipe (ki jo nedvomno pohvali), temveč od višjih organov (predsedstvo, državni organi). Prav zato se stvari včasih ustavijo, zamrznejo. Z nasmeškom poudari: "Naloga vseh, ki razmišljamo podobno, pa je, da iščemo poti, se ne pustimo zaustaviti in vse naredimo z nasmeškom."
PZS je velik ustroj, podrejen določenim pravilom, ki jih določajo državni financerji (Fundacija za športne organizacije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Olimpijski komite Slovenije) in pravila mednarodnih organizacij, katerih članica je (IDO, WDSF, WRRC, WDC). Fiona Johnson je ponosna na strukturo PZS, saj takšno združevanje sekcij prinaša mnogo pozitivnih stvari. "Tako smo močnejši in mnogim drugim v Evropi in po svetu smo vzor. Naj tako tudi ostane," dodaja Johnsonova, ki je hkrati tudi podpredsednica ter športna in razvojna direktorica na IDO.
Bilo je kar nekaj bitk
Ob prevzemu sekcije MTP se je najprej morala spopasti z negativnim stanjem in kar zajetnim dolgom, ki pa ga je ob dobrih finančnih nasvetih uspela sanirati v enem mandatu (torej v treh letih). Takole pojasnjuje: "Spremeniti je bilo treba do takrat ukoreninjeno razmišljanje in delovanje in priznati moram, da je bilo kar nekaj bitk. Treba je bilo vztrajati in takratni mož Aljoša mi je vedno stal ob strani kot podpora in svetovalec."
V času svojega predsedovanja je nanizala kar nekaj uspešnih projektov, ki so bili v celoti financirani in organizirani s strani sekcije za dobrobit in razvoj PZS: skupni sklad za celotno PZS, skupno državno prvenstvo, Gala večer v Operi in baletu Ljubljana pod taktirko Gašperja Tiča, reprezentančne vaje, ki so odprte tudi za člane Združenja plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev (ZPVUTS) ter Združenja plesnih sodnikov (ZPSS), če bi jih izpostavili le nekaj. "Prva dva mandata sta bila kar turbulentna," še priznava in dodaja, da so takratne revolucionarne spremembe zdaj le del vsakdana. Nadalje našteva dobrobiti za reprezentanco, ki se po državnem prvenstvu udeležuje mednarodnih tekem: "Plesna reprezentanca od sekcije, katere predsednica sem, prejme v celoti plačano registracijo za IDO, startnino za vsa svetovna in evropska prvenstva, plačano strokovno vodstvo, ki jih spremlja na tekmovanja, subvencije prevoza, brezplačne reprezentančne vaje z domačimi in tujimi strokovnjaki na različnih področjih, reprezentančne trenirke ... To je zdaj vse samoumevno. A nekdo je moral postaviti temelje, se boriti. In nič ni večno."
Moderni plesi so šport
Po trpkih prizadevanjih (Mete Zagorc, Zorana Kljuna, Jadrana Živkovića in Draga Šuleka) so MTP od leta 2007 priznani kot šport. Vanj sodijo rezultati mladincev in članov – solistov in dvojic – v hip hopu, electric boogieju, break danceu, stepu in šov plesih (nekaj let kasneje je bil dodan še disco). Plesalci so tako v skladu z Zakonom o športu registrirani kot športniki, če so starejši od 12 let, so registrirani pri NPŠZ in imajo zabeležen vsaj en nastop (rezultat) na državnem prvenstvu. S 1. 1. 2022 pa lahko Plesna zveza Slovenije pri OKS registrira tudi tekmovalce v jazzu ter modernem in street dance šovu. Ples je šport in plesalci so tekmovalci športniki, zato imajo v primeru vrhunskih dosežkov enake statusne pravice kot atleti, plavalci, telovadci in drugi, in so kategorizirani vrhunski športniki pri OKS ter prejemniki športnih štipendij.
Plesna zveza Slovenije se zagotovo razvija in raste v pravo smer, prav tako sekcija za MTP, ki je po številu članov najštevilčnejša sekcija PZS. Zahvala za ta uspeh gre po prepričanju predsednice omenjene sekcije tudi nenehni podpori njenih članic, tekmovalcev in njihovih družin.