Slovenska paralimpijska reprezentanca je z nastopom na 16. paralimpijskih igrah upravičeno zelo zadovoljna, saj so ob dveh Tirškovih kolajnah tudi drugi zabeležili nekaj dobrih rezultatov. "Naši športniki so upravičili in še presegli pričakovanja. Želeli smo, da bi osvojili 50. kolajno na poletnih paralimpijskih igrah, prišli smo do 51., ki je bila samo še češnja na torti. Tradicionalno so strelci tisti, ki v najbolj zahtevnih okoliščinah ohranijo mirno roko. Tokratna paralimpijska odprava je bila preplet izkušenj in mladosti. Upam, da bo že leta 2024 v Parizu slovenska ekipa še bolj številčna, kar bo hkrati dokaz dobrega dela s paralimpijci," je bil zadovoljen Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS – SPK.
Med parašportniki je bil seveda v ospredju Tiršek. Potem ko se je vsem zahvalil za čestitke, je priznal, da so zadnji dnevi kar naporni, kar pa je prijeten napor, ki ga je pač treba vzeti v zakup. "Kolajnam se je treba pokloniti in jih proslaviti. Vsaka tekma je zgodba zase in tista prva je res imela poseben naboj. Razmere so bile izjemno težke, konkurenca pa resnično močna. Treba je bilo dati vse od sebe, verjamem pa, da sem unovčil svoje izkušnje in svoje znanje. Po veliki borbi mi je uspelo, da sem spet osvojil srebrno odličje. Tekma v ležečem položaju je bila še težja. Boj je bil spet brezkompromisen do konca, zbranost je bilo treba dvigniti na maksimum, čez mejo normalnega. Boril sem se do zadnjega strela in presrečen osvojil bronasto kolajno," je še enkrat podoživel svoj nastop.
Bivanje na Japonskem mu bo kljub zaprtju in vsem omejitvam zaradi nesrečnega virusa ostalo v lepem spominu: "Japonska je posebna dežela, vsaj zame povsem nova izkušnja. Japonci so se izkazali kot zelo prijetni ljudje, spoštljivi, marljivi. Na vsakem koraku smo bili toplo sprejeti, tako da so občutki res fenomenalni. Energijo, ki je nismo dobili od navijačev, so nam dali prostovoljci. Kljub težkim razmeram smo se zavedali, da smo tam zato, da dosegamo najboljše rezultate."
Dogajanje je povzela tudi njegova trenerka Polona Sladič, ki je priznala, da je ves dan tekme imela srčni utrip v mirovanju med 120 in 140. "Vesela sem, da sem to preživela. Tudi pred drugo tekmo so bila čustva še vedno razburkana, vseeno pa je s prvo kolajno z nas padlo veliko breme. Strelci od odgovornosti nikoli nismo bežali, res pa je, da na tako velikih tekmovanjih, kjer je konkurenca tako izjemna, nikoli ne veš, kako se bo končalo. Nani je tekmovalec, ki vedno starta na najvišja mesta. Tudi tokrat se je odlično zbral in še enkrat pokazal svojo vrhunskost," ga je pohvalila.
Vodja delegacije v Tokiu je bil Boro Štrumbelj, ki se je najprej zahvalil vodji projekta Jani Čander, ki že tri leta ureja vso potrebno logistiko. Povedal je, da je bilo vodenje takšne ekipe velik privilegij. V šali je dodal, da je edini, ki bi ga bilo treba nekoliko skritizirati, prav Franček Gorazd Tiršek. "V nasprotju s Polono se ne barvam, več sivih las pa je posledica tistih 8,5 sekunde, ko smo čakali na Nanijev strel. To se pri njem ponavlja že od iger v Londonu, zato ga lepo prosim, če na naslednjih igrah strelja malo hitreje," je dejal, Polona pa dodala, da sta z Nanijem že dogovorjena, da ji plača frizerja...
Prireditev, ki jo je povezovala paralimpijska namiznoteniška prvakinja iz leta 2004 v Atenah Mateja Pintar Pustovrh, je s himno paralimpijcev Ta tempo odprl raper Trkaj, prisotne pa je pozdravil tudi predsednik republike Borut Pahor. Ta je s sabo prinesel zastavo slavnih, ki visi v predsedniški palači in na kateri se bohotijo podpisi slovenskih športnih junakov. Odslej bo na njej tudi podpis Frančka Gorazda Tirška. Na odštevalniku pa se že odštevajo dnevi do zimskih paralimpijskih iger v Pekingu, kjer bo Slovenijo zastopal parasmučar Jernej Slivnik.