Turnir v seštevni igri je znan širši javnosti, tako kot igrajo na vseh večjih turnirjih pod okriljem PGA ali LPGA, medtem ko je match play pravzaprav turnir v izločilnih dvobojih – natanko tako, kot potekajo teniški turnirji. V svetu je match play zelo priljubljen tudi pri rekreativnih igralcih, v Sloveniji pa nekoliko manj in prav zato GZS poskuša prek tekmovalnega golfa vzbuditi večje zanimanje za sistem igranja, v katerem seštevna igra ni pomembna; odločilno je to, da si na 18 luknjah uspešnejši od nasprotnika.
Letošnje državno člansko prvenstvo v match playu je bilo organizirano na igrišču Cubo golf Ljubljana, kjer je na odlično pripravljenem terenu nastopilo 40 tekmovalcev. Člani so odigrali pet rund, članice tri, deževno vreme pa je od vseh zahtevalo skrajno osredotočenost in vztrajnost vse tri tekmovalne dni.
Pri dekletih sta se v velikem finalu pomerili klubski soigralki iz Racman GK, Inja Fric in Barbara Car. Po 18 luknjah je sta bili izenačeni, nato je sledilo nadaljevanje na vsaki naslednji luknji, do prve zmage. Precej bolj izkušena Inja, ki je pred tednom dni zaključila drugi letnik Univerze v Severni Karolini, je odpor štiri leta mlajše Barbare strla šele na tretji dodatni luknji in se tako okitila z naslovom državne prvakinje. Izenačen dvoboj je slovenska prvakinja pospremila z naslednjimi besedami: "Match play je izjemno zanimiv. Dovolj je en udarec, da na luknji premagaš nasprotnika. Lahko tudi igraš deset čez, a to v skupnem seštevku ne šteje, kar bi bilo na seštevnem turnirju katastrofa. Sem sem prišla, da bi zmagala, in lahko rečem, da sem uspela narediti tisto, kar sem si želela. Finale je bil zelo izenačen, ker je Barbara super igralka. Nisem se še navadila na slovenske zelenice in morda je to razlog, da se je finale precej zavlekel."
Kljub porazu v velikem finalu je bila dobro razpoložena tudi mladinska reprezentantka Barbara Car: "V finalu sva bili z Injo vseskozi izenačeni, ampak sem očitno naredila preveč napak. Sicer pa je bil to super finale. Na koncu je odločilo patanje."
V boju za tretje mesto je Veronika Levak premagala najmlajšo polfinalistko državnega prvenstva Evo Kiri Fevžer (obe Racman GK).
Člani so imeli že zaradi večjega števila prijav težje delo, saj so morali prav vsi stopnjevati formo in v treh dneh odigrati pet dvobojev. V finalnem soočenju sta bila ponovno konkurenta, sicer dolgoletna prijatelja in lanska finalista, Kristjan Vojteh Burkelca (GK Trnovo) in Gal Patrik Štirn (GK Arboretum). Čeprav je leto dni starejši Gal napovedal maščevanje za lanski poraz, pa je Kristjan Burkelca ponovno z odliko vzdrževal dobro formo in dovolj natančne udarce ter bil predvsem pri zaključkih, torej na zelenici, nekoliko bolj zbran.
"Drugi in tretji dan je bilo kar težko. Zdi se mi, da sem v finalu zadel kakšen pat več kot Gal in to je na koncu odločilo," je naprej povedal državni prvak in nato nadaljeval v mirnem slogu: "Na vsak turnir grem z enakim razlogom, da poskušam zmagati. Pomembno je, da dam vse od sebe, in kar pride, pride. Če dam od sebe vse, vem, da nisem ničesar zgubil in da drugače ne bi mogel narediti."
Osemnajstletni Kristjan je lani pobral oba naslova državnih prvakov, državne lovorike pa osvaja tudi letos. "Začetek letošnje sezone je bil zelo v redu. Veselim se naslednjih turnirjev, še posebej evropskega prvenstva," je zaključil dijak domžalske gimnazije.
Podobno kot pri dekletih tudi pri fantih podprvak Gal Patrik Štirn ni deloval zaskrbljeno zaradi poraza, ampak je dejansko stanje na igrišču preprosto preslikal v besede: "Finale je bil super. Oba sva igrala zelo dobro. Jaz sem žal zgrešil nekaj patov, on pa jih je zadel. Na koncu vedno odloči patanje. Pri seštevni igri dejansko igraš sam proti sebi, v match playu pa igraš proti nasprotnemu igralcu. Želim si, da bi bilo v Sloveniji več turnirjev v match playu."
Boj za bronasto kolajno je pripadel Vidu Jožetu Potočarju (Racman GK), ki je premagal Jureta Vasleta (GK Ptuj).
V precej deževnih razmerah je bilo državno prvenstvo odlično organizirano, za kar gre največja zahvala Sandiju Kovačeviču (Cubo golf Ljubljana), sodniku Stojanu Štolfi in generalnemu sekretarju Gorazdu Kogoju. Kot bi že uvodoma lahko rekli: hvala, gospodje.
