Eden največjih slovenskih športnikov vseh časov in svetovnih legend je Štukelj luč sveta zagledal prav 12. novembra 1898 v dolenjski prestolnici, kot najstarejši tedaj živeči dobitnika zlatega olimpijskega odličja na svetu je preminil 8 novembra 1999, le tri dni pozneje bi dopolnil 101. leto starosti. Svojo športno pot je opisal v knjigi Mojih sedem svetovnih tekmovanj, ki pomeni velik prispevek k razumevanju in poznavanju športa v Štukljevem obdobju in je bila tudi vključena v proslavo.
Med prireditvijo so se z različnimi umetniškimi prijemi spomnili na njegovo bogato vsestransko življenjsko pot na čelu z njegovimi olimpijskimi medaljami; dvema zlatima z OI v Parizu leta 1924, zlatom in bronoma leta 1928 v Amsterdamu, na OI v Berlinu leta 1936, ko je osvojil srebrno na krogih, pa je bil star že 38 let.
Slavnostni govornik pa prireditvi, predsednik države Borut Pahor, je spomnil na njegov magični prihod na slovesnem odprtju OI ob stoletnici iger moderne dobe leta 1996 v Atlanti, ko je bil eden glavnih zvezdnikov.
"Skoraj stoleten človek, rojen celo dve leti pred prvimi olimpijskimi igrami moderne dobe v Atenah, je živahno poplesaval kot poredni mladenič. Navdušenje je bilo nepopisno in vsesplošno. Takrat in sicer pri Štuklju ni šlo samo za sijajno telesno pripravljenost. V prefinjenih, lahkotnih gibih smo lahko videli njegov svetovljanski duh, odprt a hkrati premišljen, skoraj discipliniran. Leon Štukelj ultimativno pooseblja zdrav duh v zdravem telesu. Pri vzgoji naši bodočih rodov nam glede tega ni treba posegati po tujih zgledih. Edinstven vzor je našega rodu," je bil čustven Pahor.
"Na olimpijskih igrah v Berlinu 1936 leta sta si v roke segla z Jessejem Owensom. Dve legendi, atletska in telovadna ... Leon Štukelj je prvi slovenski dobitnik zlate olimpijske medalje. Je eden izmed najboljših in mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih športnikov vseh časov. Leta 1997 je bil sprejet v Mednarodni gimnastični hram slavnih. Štiri leta kasneje je bil skupaj z Mirom Cerarjem kot prvi sprejet v Hram slavnih slovenskih športnikov," je izpostavil Pahor ter v nadaljevanju spomnil tudi na njegovo premočrtnost vse do pozne starosti.
Na slovesni skupščini Gimnastične zveze Slovenije 6. novembra 1997 v Ljubljani je namreč odklonil listino za častno predsednikovanje tej športni organizaciji. Menil je, da ga na sokolsko gibanje vežejo tako močne čustvene vezi, da v sedanji gimnastični zvezi te častne funkcije ne more sprejeti.
"Zahvaljujem se vam za to pozornost, vendar pa vam moram povedati, kot sem vam tudi pisno obrazložil, da te časti ne morem sprejeti. Čustveno sem vezan na sokolsko gibanje, ki je bilo ustanovljeno kot odpor proti germanizaciji slovenskega naroda. Sedanja gimnastika nima tega nacionalnega naboja in globlje vsebine, ampak zgolj tekmovalni pomen," je svojo odločitev tedaj obrazložil Štukelj.
Štukelj o dogodkih med drugo svetovno vojno in povojnih letih, v katerih začetkih je bil odrinjen tudi od opravljanja svojega poklica, ni želel veliko govoriti. Po vojni je bil mesec dni zaprt, ker so mu očitali, da je nagovarjal oficirje, da bi stopili v belo gardo. Bil je oproščen, vendar poslej sodniške službe ni mogel več opravljati. Šele leta 1952 je dobil službo, ki je zahtevala pravno izobrazbo, zaposlil se je pri mariborski gospodarski zbornici. Po ukinitvi zbornice leta 1965 je odšel v pokoj, vendar pa je pravnemu delu ostal zvest do 80. leta starosti.
Pahor je dejal, da po vojni pri novem režimu ni bil dobro zapisan in se je v našo kolektivno zavest vrnil šele po demokratičnih spremembah, ter dodal, da je glede morebitnih krivic dejal, da je vse odpuščeno. "Štukelj je svetal vzor telovadcev, športnikov nasploh in tudi tistih, ki jim šport ne pomeni vse v življenju," je v svojem govori dejal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec in dodal: "Prav je, da se mu opravičimo za vse, kar v določenem obdobju njegovega življenja ni bilo storjeno prav."
Gabrovec je spomnil tudi na to, da je bil Štukelj v Cankarjevem domu v Ljubljani 15. oktobra 1991 med podpisniki slovenske olimpijske listine in je s tem sodeloval tudi pri rojstvu samostojnega slovenskega olimpijskega gibanja. Poleg njega je bil med 34 športnimi zvezami in drugimi organizacijami posamični podpisnik le še "Miroslav Cerar, dva velikana slovenskega športa".
Predsednik OKS se je tako ozrl tudi na prvi samostojni slovenski nastop na poletih OI, ki se ga je kot gledalec udeležil tudi Štukelj. "Nepozabna je upodobitev treh generacij izjemnih slovenskih telovadcev, Štuklja, Cerarja in Lojzeta Kolmana ter njihov prednos na stolih," je dogodek z OI 1992 osvetlil Gabrovec.
Pahor je svoj govor zaključil z besedami: "Nocoj slavimo Štuklja, sokola, telovadca, olimpionika, šampiona in njegovo izdelano osebnost. Srečni in ponosni smo, da imamo Leona Štuklja, eno od naših najslavnejših narodnih korenin."
Berite brez oglasov in dostopajte do zaklenjenih vsebin
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki berejo stran brez oglasov in imajo brezplačen promocijski dostop do zaklenjenih vsebin
Berite brez oglasov in dostopajte do zaklenjenih vsebin
Brezplačen promocijski dostop je na voljo uporabnikom z izpolnjenimi podatki.
STA
12.11.2018
22:22:18
SLAVIMO SOKOLA, legendo, šampiona, narodno korenino! Slavimo LEONA ŠTUKLJA!
Na osrednji slovesnosti Štukljevega leta v Olimpijskem vadbenem centru v Češči vasi pri Novem mestu z naslovom Iz roda v rod duh išče svojo pot so govorniki spomnili na 120-letnico rojstva "ene od korenin in dela našega narodnega izročila" ter se mu opravičili za "krivice, ki so mu bile v delu življenja storjene."