Paraolimpijci v Riu med pričakovanjem iger in reševanjem težav

Namesto olimpijskih znakov, ki so jih ponekod že odstranili, marsikje pa bodo kar počakali na konec festivala športa avgusta in septembra, so že prisotni simboli paraolimpijskega gibanja.

Med drugim so znak Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC) oziroma simbol paraolimpijskega športa, poimenovan Agitos, odkrili tudi na sloviti plaži Copacabana.

Velik znak v treh barvah, modri, zeleni in rdeči, so izdelali brazilski šolarji iz odpadne plastične embalaže. Predsednik IPC Phillip Craven je izrazil prepričanje, da bo znak paraolimpijskega gibanja postal začasno nova priljubljena točka Ria, ki jo bodo ljubitelji športa in obiskovalci olimpijskega ter seveda zdaj tudi paraolimpijskega mesta izkoriščali za slikanje in za "selfieje", s tem pa bodo razširjali paraolimpijsko gibanje na družbenih omrežjih. Seveda pa je ob slavnostnem odprtju oziroma predaji večmetrskega simbola v uporabo tudi sam izkoristil priložnost in naredil prvi uradni paraolimpijski "selfie" na plaži Copacabana.

Letošnje paraolimpijske igre prinašajo še eno novost, saj bodo prvič nastopili športniki begunci oziroma iskalci azila. Gre za skupino posameznikov iz Iraka in Sirije, ki bodo tekmovali pod zastavo IPC, v paraolimpijski vasi pa so jim pripravili enak sprejem oziroma slovesnost ob dvigu zastave, kot so ga deležni tudi vsi drugi športniki, udeleženci iger.

Prireditelji so tudi sporočili, da je prodaja vstopnic za paraolimpijska tekmovanja vendarle stekla. Dva dni pred začetkom so presegli mejo 1,5 milijona prodanih vstopnic, pri čemer je več finalnih odločitev že povsem razprodanih. Na voljo je sicer še kakšen milijon vstopnic, v Riu pa so zdaj zaznali, da obiskovalci iger iščejo določene športe, predvsem tiste, kjer imajo možnosti za medalje domači športniki. Pred tem so številni kupovali vstopnice tudi le zato, da bi si lahko v živo ogledali prizorišča olimpijskih in paraolimpijskih iger. Verjetno pa bodo prireditelji iger nazadnje tiste vstopnice, ki jih ne bodo prodali, podarili lokalnim šolarjem.

Zadnji dnevi pred začetkom iger sicer potekajo v mrzličnih pripravah in zadnjih nujnih opravilih. Čuti pa se tudi okleščen proračun oziroma varčevanje prirediteljev. Za športnike težav sicer ne bi smelo biti, kot so povedali v slovenski reprezentanci, so bili kar prijetno presenečeni, kako dobro potekajo stvari, glede na to, kakšne informacije so dobivali pred igrami in med olimpijskimi igrami. Vseeno tudi oni občutijo krčenje programa, tako nimajo več na voljo dovolj voznikov prostovoljcev, ki bi, tako kot na zadnjih igrah v Londonu, skrbeli za potrebne prevoze slovenske ekipe, pač pa so se morali znajti sami in so voznike najeli.

Več transportnih težav imajo drugi udeleženci iger, saj so prireditelji preprosto ukinili nekatere prevoze, kar bi lahko v milijonskem Riu predstavljalo nekaj težav, ko se bodo igre začele in bo tudi promet bolj gost, kot je bil ob koncu tedna. Varčujejo tudi na drugih področjih, tako so nekaj prizorišč v olimpijskem parku že zaprli, pri drugih pa uporabili metodo združevanja in več stvari oziroma funkcij združili v eno.

Varčevanje pa sega tudi na za športnike neprijetno področje: za razliko od olimpijcev jim za dobrodošlico v Riu niso namenili darila v obliki sodobnega telefona, kot so ga dobili vsi udeleženci OI. Pa ne gre toliko za tehnično napravo, ampak bolj za odnos oziroma za neizvajanje slogana o enakosti športnikov invalidov z neinvalidi tudi v praksi.