© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
04.07.2015 14:29:10

Denar (ne) leži na cesti

Reuters

Lani je Vincenzo Nibali za zmago na eni najtežjih, da ne rečemo najbolj krutih, preizkušenj v svetu vrhunskega športa v žep skupno pospravil 539.630 evrov. Pravzaprav je vsoto po nekajmesečnem čakanju, da so se organizatorji prepričali, da je čist in brez greha, razdelil med svoje moštvene sotrpine.

Tudi letos so denarne nagrade na Tour de France podobne lanskim, kolesar, ki se bo na zadnji dan dirke v rumeni majici pripeljal na Elizejske poljane, bo za prvo mesto v skupni razvrstitvi zaslužil 450 tisočakov nagrade. Malo, veliko, odvisno od zornega kota, samo za primerjavo: ameriški mladenič Jordan Spieth je pred tedni za štiridnevno sukanje golf palic in zmago na odprtem prvenstvu ZDA zaslužil 1.609.989 evrov, še več, okroglih 1.800.000 evrov, si je na peščenih igriščih Roland Garrosa za svoj drugi grand slam turnir v karieri prislužil Švicar Stan Wawrinka, medtem ko je kolumbijski dirkaški veteran Juan Pablo Montoya konec maja za zmago na prestižnih 500 miljah Indianapolisa svoj račun obogatil za kar 2.213.134 evrov.

ZA ETAPNO ZMAGO OSEM TISOČAKOV
Čeprav denar ne leži na cesti, pa lahko kolesar na dober dan na Touru zasluži kar nekaj tisočakov. Tokrat sta v nagradnem skladu dobra dva milijona evrov, največ, 450 tisočakov, jih kot že rečeno pripada skupnemu zmagovalcu, drugi jih bo pobasal dvesto, tretji sto tisoč in tako dalje. Kolesar, ki bo denimo končal na 160. mestu, bo bogatejši za 400 evrov. Zmaga v posamezni etapi prinaša osem tisočakov, na svoj račun pa bodo prišli tudi sprinterji in hribolazci.

Organizatorji bodo v karavano razdelili natančno 2.030.150, kar je mačji kašelj v primerjavi s skoraj 38 milijoni evrov, ki jih bodo v naslednjih tednih razdelili na sveti travi v Wimbledonu.

Na vsakem letečem cilju je mogoče v žep pospraviti maksimalno 1500 evrov, zelena majica za najboljšega po točkah pa bo na koncu dirke vredna 25 tisočakov. Tudi trud v hribih bo nagrajen, prvi kolesar na gorskem cilju najvišje kategorije (HC) bo bogatejši za osemsto evrov, pikčasta majica pa podobno kot zelena ob koncu dirke v Parizu prinaša 25 tisočakov. Po pet manj jih bosta zaslužila najboljši mladi in najbolj bojeviti kolesar na dirki, potem so tu še številni dnevni bonusi, skupno pa bodo organizatorji v karavano razdelili natančno 2.030.150 evrov. Veliko, malo, kot že rečeno, odvisno od zornega kota, je pa to vsekakor mačji kašelj v primerjavi s skoraj 38 milijoni evrov, ki jih bodo v naslednjih tednih razdelili na sveti travi v Wimbledonu.

OD STANOVANJA DO AVTA
Skok v zgodovino razkriva, da je denarna nagrada prisotna že od samih začetkov Toura. Ko se je šestdeset in še nekaj kolesarjev leta 1903 prvič podalo na dirko, imenovano Tour de France, je nagradni sklad znašal 20 tisoč frankov. Nagradni sklad je z leti skladno z ugledom – in spektaklom – dirke seveda rasel, zanimivo pa je, da so med letoma 1976 in 1987 za nagrado namesto denarja podelili apartma, ki ga je priskrbel pokrovitelj dirke. Leta 1988 se je Španec Pedro Delgado po drugi strani domov odpeljal z novim avtomobilom, ključi garsonjere in 500 tisoč franki v žepu, z letom 1990 pa so spet začele veljati »le« denarne nagrade.

In še mimogrede, če vas slučajno zanima, koliko denarja je treba zmetati v ekipo, ki se resno poteguje za zmago na dirki vseh dirk. Proračun britanskega Skyka, resda najbogatejšega moštva tam zunaj, ki ne skriva svojih številk oziroma financ, je v lanskem letu znašel debelih 22 milijonov evrov. Le nebo je meja, ali kako že pravijo.