To bo vaš šesti nastop na dirki vseh dirk in najbrž že veste, kaj vas čaka, kako se z današnje perspektive spomnite prvega?
Prvega se dobro spomnim bolj kot drugega, tretjega ... Prvi je pustil velik vtis, prvi je pač prvi, bil sem presrečen, ko so mi sporočili, da grem na dirko. Z leti je dirkanje na Touru postalo nekaj običajnega, vsakdanjega, kot da bi vozil dirko Po Sloveniji ali kakšno podobno. Navada je železna srajca, zato bi mi bilo po petih letih zdaj celo bolj čudno, če bi bil julija kje drugje.
Tokrat v vašem moštvu ni več Petra Sagana, ki je v preteklih treh letih osvojil zeleno majico.
Lani smo imeli Sagana, zato so bile naloge drugačne. Tokrat v ekipi nimamo kolesarja, ki bi že od starta lovil visoka mesta v posameznih etapah, ampak imamo v Danielu Martinu kolesarja, ki bo dirkal na visoko uvrstitev v splošni razvrstitvi, zato verjamem, da bo letos vse skupaj malce bolj umirjeno. Računam tudi, da bo kakšna priložnost več za udeležbo v pobegu, lani je bila namreč za nas bolj zaprta dirka, saj smo morali delati za Slovaka. Pričakujem torej malce bolj proste roke, v kakšni etapi bom posledično morda skočil v (po)beg, poglavitna naloga pa bo seveda pomagati in bedeti nad našim adutom v generalni razvrstitvi. Skratka nič novega, vse to, kar sem počel že do zdaj.
Na Tour vaša ekipa prihaja s tremi, po besedah športnega direktorja enakovrednimi (so)vodjami, Talanskyjem, Hesjedalom in Martinom.
Daniel je na Dauphine pokazal, da je najboljše pripravljen. Talansky naj bi bil zadnji mož, ki bo ob njem ostal v gorah, in potem je tu še Hesjedal, ki je bil peti na letošnjem Giru. Trije kolesarji istega kova, a mislim, da bo najbolj izpostavljen Dan Martin.
Predvsem prvi teden, preden karavana v drugem zavije v gore, bo znova stresen, kot da bi bila vsak dan na sporedu takšna ali drugačna klasika?
Prvi teden je že po tradiciji zmeraj živčen, tokrat bodo za nameček že v četrti etapi na »jedilniku« granitne kocke, prva dva dneva na Nizozemskem pa se lahko zgodi, da bo težave povzročal veter oziroma vreme, tako da bodo živci najbrž res napeti. Vsi bodo rinili v ospredje, kandidati za rumeno majico ne želijo že tam izgubiti kakšne sekunde preveč, zato bo vsak dan stresen, vseeno pa mislim, da vendarle manj kot lani, ko je bila uvodne dni ob prvem gostovanju Toura na Otoku prava norišnica. Tam so se ob cesti zbrale res neverjetne množice ljudi.
Daleč je Joop
Kristijan Koren je končal vseh pet Tourov na katerih je startal, kar je glede na zahtevnost ter nepredvidljivost tritedenske peklenske preizkušnje občudovanja vreden dosežek. V tem pogledu je poglavje zase sloviti Nizozemec Joop Zoetemelk, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja šestnajstkrat nastopil na dirki vseh dirk in prav vedno pribrcal do Pariza, leta 1980 celo v rumeni majici. Vsaj omeniti velja še Belgijca Luciena Van Impeja in Rusa Vjačeslava Ekimova, ki se ponašata z izkupičkom petnajst od petnajstih.
Predvsem četrta etapa na kockah Roubaixa bo prava živčna vojna, spomin na lanski masaker je še kako živ?
Res je, tam je svoje upe dokončno pokopal Froome, Nibali pa je pokazal, da je odlično pripravljen in odločno napovedal svojo kandidaturo za rumeno majico. Upam, da tokrat ne bo poškodb in nesreč, če bodo vsi glavni kandidati za rumeno majico bolj ali manj celi preživeli prvi teden, potem se v hribih obeta spektakel, vreden ogleda.
Tokrat boste edini Slovenec na dirki?
Da, slovenščino bom tokrat uporabljal le ob kramljanju z novinarji. Včasih smo se v karavani ob kakšnem mirnem dnevu, oziroma ko je bila etapa že odločena, Slovenci našli in kakšno rekli, letos tega ne bo. Škoda.
Za zdaj ste tudi končali vse Toure, ki ste jih začeli. Ni dosti kolesarjev, ki se lahko pohvalijo s stoodstotnim izkupičkom na dirki vseh dirk.
Tudi to je najbrž eden od razlogov, da sem znova tu, v ekipi. V klubu vedo, da nisem kolesar, ki bi startal napol in potem nekje vmes odstopil, ampak sem vseh pet Tourov tudi končal. Pustimo rezultate ob strani, mislim, da sem svoje naloge vestno opravljal, trikrat smo osvojili zeleno majico, kar je bil dosežek celotne ekipe. Že res, da je na koncu pisano le eno ime, a za tem imenom stojijo še naša imena.
Kako je, ko po treh tednih pripeljete na Elizejske poljane?
Seveda je spoznanje, da je vsega konec, olajšanje, a o tem potem, do tja je še dolga pot.
Pred sezono sta se združili vaš Cannondale in Garmin-Sharp. Fuzija Cannondale-Garmin?
Praktično sem zamenjal klub, od Cannondala namreč ni ostalo prav veliko, nekaj kolesarjev in to je to. Vse je drugačno, sistem je drugačen, kot smo ga imeli v Italiji. Tisto je bila italijanska šola, drugačno vzdušje, tu je zdaj pač vse bolj ameriško. Nič, sprijazniti in prilagoditi se moraš na nov način dela.
Za konec, vaš favorit v boju za rumeno majico? Omenjajo se predvsem štiri imena.
Morda se lahko kateri od domačinov zavihti na zmagovalen oder, a prav na vrhu bo eden izmed četverice Contador, Nibali, Froome in Quintana. Eden od teh štirih, morda bi rahlo prednost dal Quintani, tokrat namreč ni nobenega daljšega kronometra, Movistar pa ima tudi močno ekipo za moštveni kronometer (Valverde, Malori), zato Kolumbijec v bitki z uro ne bi smel zaostati preveč.
