Ptujčan je v kategoriji do 69,85 kg po 12 rundah po točkah premagal Belgijca armenskega rodu Saša Jengoiana (31 zmag, 21 s KO, 2 poraza, 1 neodločen).
Zavec si je danes v dvorani Tabor izpolnil tisto, po kar je prišel - sanje. Borba z odličnim Belgijcem armenskega rodu ni bila najlepša, a je bilo na koncu dovolj točk na Zavčevem računu, da si je priboril šampionski pas, ki mu znova odpira vrata med najboljše.
Čestitam Saši, ki je pokazal, od kod je, za kaj je in ta pas je bil upravičeno njegov. Žal ga je moral izgubiti. Glede na to, da je veliko mlajši, bo imel še priložnosti. Danes je bila sreča naklonjena meni.
Da je bil dvoboj zelo pomemben, priča tudi dejstvo, da so Zavca v živo v dvorani spremljali predsednik olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, pa podpredsednik OKS in najtrofejnejši slovenski športnik Iztok Čop, župan mesta Maribor Andrej Fištravec in še mnogi drugi znani obrazi.
Po začetnem preizkušanju z obeh strani se je v ringu vnel pravi boj, občasno tudi umazan, predvsem zaradi nešportnih potez Belgijca, ki si je prislužil nič koliko opominov in tudi odvzem točk. Že v prvi rundi je tako počilo, Zavčeva desna arkada je zakrvavela, potem ko se je srečala s čelom "zveri z vzhoda". Nato je kri Zavcu vseskozi oblivala oko in mu proti koncu tega tudi zaprla, tako da je gledal le z enim.
A Ptujčan se kot pravi Haložan ni dal. Z direkti, predvsem pa z desnim krošejem je tudi on načel Belgijčev obraz. Nič kaj nista borca upravičila svojih vzdevkov Mr. Simpatikus in El Simpatico. Mlatila sta eden po drugem kot za stavo, ritem je bil visok vse do desete runde. Čeprav sta oba krvavela iz arkad, so njuni tabori z ustreznimi mazili vse to omilili med premori, dokler ni proti koncu runde spet tekla kri.
Jengoian je izkusil Trdobojčeve pesti, včasih mu je bilo tako hudo, da se je zatekel k nešportnim potezam, boksanju od zadaj v glavo in celo pod pasom. Glavni sodnik v ringu Ernst Salzgeber sicer ni bil slep, vseskozi je Belgijca opozarjal, a si vseeno prislužil kar nekaj žvižgov dvorane, pa tudi kritik Zavčevega tabora. V vrvi je Zavca potisnil večkrat v osmi rundi, pred tem je v šesti Zavec že tretjič izgubil ščitnik za zobe. A nič hudega, hitro ga je pobral, ga vtaknil nazaj v usta in hitel lovit točke v želji po šampionskem pasu.
Lov se mu je obrestoval, na koncu je Salzgeber pobral lističe stranskih sodnikov in seštevek je Zavcu po soglasni odločitvi navrgel že 35. zmago v karieri, pri 39. letih še kako pomembno. Priložnosti ne bo več veliko, Ptujčan se zaveda, da se njegova poklicna kariera bliža koncu. Zato tudi ni pozabil na zahvalo vsem, ki ga že toliko let podpirajo.
"Hvala lepa, danes je vaše srce bilo zame in moje za vas, hvala! Veliko čustev je bilo v tej dvorani, od sreče pa danes globoko jočem," je neposredno po dvoboju dejal Zavec. "Čestitam Saši, ki je pokazal, od kod je, za kaj je in ta pas je bil upravičeno njegov. Žal ga je moral izgubiti. Glede na to, da je veliko mlajši, bo imel še priložnosti. Danes je bila sreča naklonjena meni," je povedal Ptujčan.
"Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji tega dvoboja in s tem meni. Hvala vsej moji ekipi, trenerju Dirku Dzemskemu, kondicijskemu trenerju Tomiju Jagarincu, ki je samo za ta dvoboj prepotoval 5000 kilometrov in seveda Tomažu Baradi, ki je vse skupaj organiziral. Hvala vsem, da ste mi omogočili sanje," je zaključil Zavec.
