"Pod vodstvom Tevža Korenta sem trenirala šest let. Skupaj sva začela povsem od začetka. Sama sem se že vse leto borila s poškodbo ahilove tetive in potrebovala sem operacijo. Tevž je že prej pomagal mojemu prejšnjemu trenerju, takrat pa sva se odločila, da greva na svoje. Verjela sva drug v drugega in si skupaj postavila cilj: boj za kolajno na olimpijskih igrah v Tokiu.
Začela sva sama, postopoma pa se nama je pridružilo vse več tekačev in tekačic. Skupina ima zdaj že več kot 15 atletinj in atletov. V teh letih sem dosegla svoje najboljše rezultate v karieri, postavila številne državne rekorde, nastopala v finalih evropskih in svetovnih prvenstev ter osvojila šesto mesto na olimpijskih igrah. Razvila sem se kot oseba, sklenila številna prijateljstva in zares uživala na treningih. Tevžu bom večno hvaležna za vse, kar je naredil zame v teh letih. Brez njega danes ne bi bila, kjer sem.
Zdaj pa je prišel čas za spremembo. Po številnih razočaranjih (poškodbe, bolezni, diskvalifikacija ...) sem se mentalno vse težje pobrala. Seveda še nisem obupala, še vedno sem osredotočena na Pariz 2024. Še vedno uživam v teku in imam rada življenje vrhunske atletinje. Ampak nekako na treningu nisem bila več sproščena in vesela. Bil je ravno konec dolge in nesrečne sezone in najprej sem potrebovala nekaj časa za popoln odklop od treningov. Na to, da bi zamenjala trenerja, sama nisem nikoli pomislila. Ta možnost v moji glavi sploh ni obstajala. Saj imam najboljšega trenerja in skupino, zakaj bi si želela kaj drugega?
Potem pa je enkrat Tevž rekel mojemu možu Mateju, da bi bilo morda najboljše, da grem drugam. V tistem trenutku, ko mi je Matej povedal, sem presenetljivo začutila olajšanje in navdušenje nad novim začetkom. Začela sem razmišljati o tem, kaj bom, če ostanem brez Tevža kot trenerja. Edina možnost je bila, da poiščem trenerja/skupino v tujini. Pogovarjala sem se z nekaterimi atletinjami in se povezala z nekaj trenerji. Na moje presenečenje je bila nemška atletinja Gesa Krause (najboljša Evropejka na 3000 m zapreke zadnjih let) navdušena nad idejo, da bi se ji pridružila kot trening partnerica. In tudi jaz sem bila navdušena. Seveda odločitev še zdaleč ni bila lahka. Na Tevža in atlete iz skupine sem se močno navezala. Z njimi sem preživela večino svojega časa. Odločanje o tem, ali naj jih zapustim in se pridružim novi skupini, je bilo zelo stresno. Na koncu je vseeno prevladala želja po novem začetku in odločila sem se, da se pridružim trenerju v Nemčiji.
Z Matejem sva se tako v začetku oktobra odpeljala v Frankfurt, kjer sva spoznala trenerja in njegove atletinje. Zelo lepo so me sprejeli in z njimi sem opravila nekaj treningov. Opravila sem tudi test z meritvijo srčnega utripa in laktata, da je trener ocenil mojo trenutno formo. Na podlagi tega je napisal načrt treninga za naslednja dva meseca in to je bilo to. Začela sem trenirati po načrtu novega trenerja.
Dogovorili smo se, da bom oktobra in novembra trenirala sama doma s pomočjo Mateja. On je odličen rekreativni tekač in mi pomaga na vseh treningih. Tudi trener v Nemčiji je bil navdušen nad njim, ko smo delali skupaj. Treningi v tem obdobju so precej umirjeni. Poudarek je na nabiranju vzdržljivosti, intenzivnost pa se postopoma stopnjuje vsak mesec. Za zdaj mi takšen trening zelo ustreza. Po dolgem času spet tečem brez bolečin, zaradi česar sem zelo srečna.
Decembra se bom za dva tedna pridružila skupini v Frankfurtu, januarja pa gremo skupaj na višinske priprave v Kenijo. To bo zagotovo izziv, ki se ga zelo veselim. Veselim se, da bom spletla nova prijateljstva in spoznala nove kraje. Trenutno se tudi intenzivno učim nemščine, saj bi rada bila sposobna komunicirati z njimi v nemščini. Najpomembnejše pa je, da sem dobila nov zagon. Ta sprememba mi je omogočila, da gledam naprej in se veselim prihodnjih izzivov, namesto da sem žalostna zaradi izgubljenih priložnosti v preteklosti."
