Vodstvo Atletske zveze Slovenije si obeta eno do dve kolajni. Najvišje lahko posežeta Maruša Mišmaš Zrimšek, ki ima najboljši prijavljeni izid v teku na 3000 metrov in je tudi sama napovedala boj za vrh, ter Tina Šutej po izjemni lanski in tudi letošnji sezoni v skoku s palico. Nekdanja mladinska svetovna podprvakinja Šutejeva je že pred zimsko sezono napovedala lov na svoje prvo odličje na velikih članskih tekmovanjih. Maja Mihalinec Zidar pa je bila na prejšnjem dvoranskem EP v Glasgowu leta 2019 na 60 metrov v finalu šesta.
Mednarodne norme je sicer izpolnilo po sedem atletinj in sedem atletov, dosegli so jih še v teku na 400 metrov Luka Janežič, Lovro Mesec Košir, Jure Grkman in Gregor Grahovac, Tilen Ovniček na 60 metrov, na 800 metrov Žan Rudolf, Agata Zupin na 400 metrov, Klara Lukan na 1500 in 3000 metrov, Jerneja Smonkar na 800 metrov, Anita Horvat na 400 in 800 metrov ter Filip Jakob Demšar na 60 metrov ovire.
Slednji je na študiju v ZDA in se je uvrstil v finale ameriškega študentskega prvenstva, na Poljskem pa ne bo nastopil tudi zaradi potovalnih omejitev v času pandemije novega koronavirusa. Agata Zupin je odpovedala udeležbo zaradi poškodbe roke, prav tako je tekmo v Torunu s svojega seznama črtal Grkman. Na EP tako ne bo četverice tekačev na dva dvoranska kroga, tudi sicer pa na prvenstvu ne bi mogla nastopiti slovenska štafeta 4 x 400 metrov, saj bo na Poljskem tekmovalo le šest štafet z najboljšimi časi leta na stari celini.
Evropska atletika je 25. februarja dala zeleno luč za nastop še trem slovenskim atletom, ki sicer niso dosegli norme. To so člani ljubljanskega Massa Lia Apostolovski v skoku v višino ter Neja Filipič in Jan Luxa v troskoku. Rok za mednarodne norme je začel teči že 1. maja 2019, končal pa se je 24. februarja. V številnih disciplinah pa so bile norme tako visoke, da jih ni zmoglo za tekmovanje načrtovano število udeležencev, zato so dodatne določili glede na njihove dosežke.
"Zelo sem vesel, da gremo na EP v tolikšnem številu; to se že dolgo ni zgodilo," je izpostavil Khalid Nasif, že več kot četrt stoletja fizioterapevt slovenske atletske vrste. Tekmovalo bo namreč šest atletov in osem atletinj, na prejšnjem EP v Glasgowu 2019 jih je bilo skupaj deset, leta 2017 v Beogradu pa le pet.
"Moje mnenje je, da se slovenska atletika dviga in imamo nov rod, ki bo prav tak ali še boljši kot tisti pred 10 ali 15 leti. Nastopi v letošnji zimski sezoni to potrjujejo. Pričakujem tudi kakšno kolajno, morda celo dve, saj to napovedujejo tudi naši atleti in atletinje, ne le zgolj z besedami, ampak tudi na tekmovališčih," je na novinarski konferenci izpostavil novi predsednik strokovnega sveta atletske zveze Albert Šoba, prvič v tej vlogi pred velikim tekmovanjem, in kot je priznal, ima kar malce treme.
"Ekipa je vsako leto večja, priložnost dajemo mladim, a obenem ne izpuščam priložnosti za uveljavljene atlete. To seveda vpliva na večje stroške zveze, ampak to je tudi naše delo. Naš novi slogan 'Gremo po kolajne' ni pritisk na tekmovalce, saj si uspehov najbolj srčno želijo sami, pač pa kaže na to, da naša atletika ni povprečna," pa je dodal predsednik AZS Roman Dobnikar, ob koncu lanskega leta ponovno izvoljen za štiriletni mandat. (jz)
DEP GLASGOW 2019
(slovenski dosežki)
Nastopi v finalu: 4. Luka Janežič 400 m (46,15), 1. v kvalifikacijah, 3. v polfinalu), 6. Maja Mihalinec 60 metrov (7,21, 9. v kvalifikacijah in polfinalu), 9. Maruša Černjul višina (1,91 m, 7. v kvalifikacijah)
Nastop v polfinalu: 12. Anita Horvat 400 m (53,37, 25. v kvalifikacijah)
Izpadi v kvalifikacijah: 10. Maruša Mišmaš, 1500 metrov (8. izid, 4:09,81) in Tina Šutej palica (4,50 m), 24. Jakob Filip Demšar 60 m ovire (7,96), 32. Žan Rudolf 800 m (1:51,75)
SLOVENSKE KOLAJNE NA DEP
Zlato: Jolanda Čeplak na 800 m, Dunaj 2002 (1:55,82, svetovni rekord)
Srebro: Brigita Bukovec na 60 m ovire, Stockholm 1996; Alenka Bikar na 200 m, Gent 2000; Marija Šestak v troskoku, Torino 2009; Sonja Roman na 1500 m, Torino 2009
Bron: Jerneja Perc na 60 m, Stockholm 1996; Jolanda Čeplak na 800 m, Birmingham 2007
