Energetski izračun je s posebnim modelom opravil Inštitut Jožef Stefan. Stane Merše, vodja centra za energetsko učinkovitost na tem inštitutu, je dejal, da izračun omogoča predstavo o energetskem potencialu človeškega telesa. Rdeči noski bodo tako dobili v uporabo električno vozilo e-golf za leto dni, glede na lansko udeležbo na maratonu pa bi preračunana vložena energija pomenila okrog 50.000 prevoženih kilometrov. »Priprava modela za preračunavanje tekaške energije v električno je bil svojevrsten izziv. Mehanska energija je odvisna od mase in pretečene razdalje. Tako je denimo čas nekaj nad dvema urama, ki ga za 42 kilometrov porabi afriški tekač, v energiji primerljiv s tistim, ki ga doseže težji tekač, čeprav pride v cilj v treh urah. Pretvorba štirih ur mehanske energije pomeni dobro kilovatno uro električne energije. S tem lahko avto prevozi sedem kilometrov po cesti, skuter 45 ali pa se z njo segreje 10 litrov vode,« je navedel Merše.
Na 23. Volkswagen ljubljanskem maratonu bodo energijo
tekačev simbolično pretvarjali v električno energijo. Povprečen maratonec bo prispeval za sedem kilometrov dolgo vožnjo z električnim avtomobilom e-golf.
Doktor strojništva in triatlonec Urban Pavlovčič je v praksi pokazal, kako se lahko pretvori tekaško energijo v električno, saj so v ta namen izdelali prototip posebne tekaške e-steze. »Glavna ideja je bila, da tekaška steza ne porablja energije, ampak jo pretvarja v električno s pomočjo električnega generatorja. Največji izziv je bil, kako ohraniti fazo leta med tekom, ki ne pridobiva energije, saj se steza ustavi, kar nam še ni uspelo preseči in je ostalo še za prihodnje obdobje,« je dejal Pavlovčič.
»Tehnologijo pretvarjanja energije, kot je na primer pretvarjanje zavorne energije v električno, pri Volkswagnu poznamo že nekaj časa, zato smo si kot generalni sponzor Volkswagen ljubljanskega maratona zadali cilj, kako predelati tekaško stezo, na način, da energijo tisočih tekačev, ki se sicer sprošča ob teku, pretvorimo v električno energijo in jo podarimo tistim, ki bodo z njeno pomočjo hitreje in lažje v bolnišnični vsakdan otrokom prinašali življenjsko energijo in pogum,« je dejal Marko Škriba, direktor znamke Volkswagen.
Stezo je že preizkusila državna prvakinja v polmaratonu Neja Kršinar. »Razlika med klasično in to tako imenovano e-stezo je precejšnja. Vnos energije je precej večji, saj ni počivanja med fazo leta, saj se steza ustavi, ko ni stika s podlago,« je ugotovila Kršinarjeva, testirala pa jo je tudi stilistka in ljubiteljica teka Metka Albreht, ki je pretekla vseh šest največjih maratonov na svetu.
Direktor maratona Gojko Zalokar je poudaril, da jim mnogi zavidajo, da na ljubljanskem maratonu sodeluje odstotek prebivalcev Slovenije. »Maraton se je od začetkov pred 23 leti, ko je bilo skupaj 728 tekmovalcev, razvil v takega, ki privabi okrog 25.000 ljudi, postopoma pa je rasel po tudi organizacijski in tehnični ravni, da je zdaj primerljiv z dobro razvitimi evropskimi in svetovnimi maratoni. Imamo mednarodni srebrni znak, merimo na zlatega. Največ rezerv imamo pri 42 kilometrskem teku, kar bomo razvijali v prihodnjih letih,« je napovedal Zalokar in dodal: »Če lahko to energijo združimo z naprednim tehnološkim znanjem in jo ob tem tudi dobrodelno unovčimo, pa je ves trud kar dvakratno poplačan.«
