Za Gajserjem je izredna sezona 2015. Že lani je nakazal, da se razvija v zelo dobrega, hitrega in zanesljivega tekmovalca. To so spoznali tudi pri njegovi ekipi, Honda Gariboldi mu je sredi poletja ponudila novo dolgoletno pogodbo.
Razbremenjen razmišljanj o prihodnosti se je lahko mladi slovenski dirkač povsem posvetil le stezam. V ospredje se je prebil v zadnjem delu sezone, potem ko je vodilni iz prvega dela Nizozemec Jeffrey Herlings moral priznati premoč poškodbam in se je odpravil na bolniško. S tem je v boj za naslov spustil Gajserja, Latvijca Paulsa Jonassa in za nekaj časa tudi Britanca Maxa Anstieja. A za zadnje dejanje sta bila nato v igri le še Slovenec in Latvijec. Na prvi od dveh postaj onkraj Atlantika je bil v Mehiki boljši Gajser, ki je v ZDA prinesel samozavest in lepo prednost pred odločilno preizkušnjo sezone 2015.
Izvedba je bila na znanem kalifornijskem dirkališču Glen Helen odlična: Gajser ni preveč taktiziral, ni pa niti preveč tvegal. A v obeh vožnjah je končal pred Jonassom, končno četrto mesto na dirki pa je pomenilo gladko skupno zmago v SP.
Gajser je drugi slovenski motokrosist z naslovom svetovnega prvaka. Leta 2013 je slavil Klemen Gerčar v razredu MX3, v katerem dirkači ne tekmujejo več. V enem od dveh najmočnejših tekmovanj na svetu pa je zdaj na vrh prišel Gajser.
Mladi, komaj 19-letni dirkač je že dolgo povezan z motokrosom; njegov oče Bogomir je tudi njegov trener, celotna družina pa je povsem vključena v motokros.
Tim Gajser je prve kroge na motorju napravil že v zgodnji mladosti, pri treh letih že dosegel prve zmage, nato pa prehodil zelo uspešno pot v mlajših selekcijah. Postal je evropski prvak v razredih do 65 in 85 ccm, dodal pa še mladinska naslova v svetovnem in evropskem merilu v razredih do 125 ccm. Naslednji logičen korak je bilo svetovno prvenstvo, kjer se je prvič preizkusil leta 2013. Čeprav je nastopil le na šestih dirkah, je končal na skupnem 20. mestu. Takrat je še vozil z motociklom znamke KTM, njegov uspešna zgoda s Hondo se je začela leta 2014.
Gajser je v povezavi s Hondo poskrbel še za en mejnik. Njegovi delodajalci pri Hondi Gariboldi, s katero sodeluje zadnji dve sezoni in bo po novi letošnji pogodbi še pet let, so z njim dobili izjemnega dirkača, ki tudi prinaša lovorike. Dirkači Honde so namreč kar dolgo čakali na lovoriko v tej kategoriji. Odkar obstaja razred MX2, se do Gajserja sploh še niso veselili skupne zmage, pred tem pa je v srednjem razredu do 250 ccm nazadnje slavil Francoz Frederic Bolley leta 1999, ko je bil zdaj sveži prvak Gajser star šele tri leta.
Sezona 2014 je bila njegova prva polna v tem tekmovanju in že takrat je s petim mestom opozoril nase. Za piko na i mu je namreč manjkala le še zmaga na posamični dirki - vse drugo je do takrat že nabral, nanizal nekaj zmag v posamičnih vožnjah in komaj polnoleten napovedal, da bo že v bližnji prihodnosti vrgel rokavico tekmecem.
To je letos tudi uresničil. Nekoliko slabši začetek na Tajskem in v Katarju ga ni vrgel iz tira, ko so prišel na vrsto njemu ljubše evropske dirke, je pokazal, kaj lahko doseže. Vprašanje prve zmage je bilo le še vprašanje časa - dosegel jo je aprila na preizkušnji v Trentinu, po tej pa je zbral še štiri, zadnjo v nizozemskem Assnu. A ne le zmage, pokazal je tudi dobro formo, se vrnil po manjši krizi sredi sezone, ko ga je pestila tudi poškodba, v boju za prvaka pa preživel tudi brez ene same točke z britanske dirke, ki jo je moral na zdravniško zahtevo izpustiti. Ob koncu je spet zbiral vrhunske uvrstitve. Vse skupaj, povezano z močnimi živci in novimi odličnimi predstavami, ga je pri 19 letih pripeljalo tja, kamor mnogi njegovi tekmeci ne pridejo nikoli - na vrh sveta v motokrosu.
A pravega počitka tudi za svetovnega prvaka ni. Že čez en teden ga v Franciji čaka še prestižna dirka za pokal narodov, kjer bo slovenske barve branil v družbi Gerčarja in Petra Irta.
