Pravzaprav neverjetno je, kam je prišel fant, za katerega je nekoč celo eden od sodelujočih novinarjev v izboru za Ekipinega nogometaša leta dejal, da iz njega nikdar ne bo nič. Naj ostane med nami, kdo je to bil, dejansko ni pomembno. Kar šteje, je to, v kaj se je Kevin Kampl razvil – v preklemansko dobrega nogometaša.
KEVIN KAMPL
24 let
Borussia Dortmund
Ko je Kampl po lanski zmagi v Ekipinem izboru spregovoril za naš časnik, je priznal, da je zadovoljen s svojim življenjem, a hkrati brez lažje skromnosti pristavil: »Še lahko napredujem.« Obljubil je tudi, da se ne bo kar tako zadovoljil z doseženim, da bo še naprej garal, se trudil in dokazoval iz tekme v tekmo. »Ker želim biti še boljši,« je priznal in dodal: »Nekoč, ko bom končal kariero, nočem imeti prevelikih obžalovanj. Zato bom naredil vse, kar bo v moji moči. Potem si ne bom mogel ničesar očitati.«
• NOGOMETAŠ LETA 2014
Leto 2014 bo v njegovi knjigi spominov zagotovo dodatno podčrtano. To je bilo namreč leto, v katerem se je dokončno potrdil in uveljavil. Prerasel je škornje, ki so mu jih zaupali v Salzburgu, in v torek dočakal tudi to, o čemer sanja vsak nogometaš: o zajetnem prestopu v enega najboljših klubov na svetu.
Postal je član nekdanjega evropskega klubskega prvaka in enega najbolj kultnih nemških klubov. Prišel je v okolje, kjer ljudje dobesedno živijo za svoj klub. Borussia iz Dortmunda se lahko pohvali z najbolj zvestim občinstvom na svetu, nihče na stari celini se ne more pohvaliti z bolje obiskanimi domačimi tekmami. V sezoni 2013/14 je bilo na Westfalnu v povprečju kar 80.297 gledalcev na obračun! Neverjetno, a resnično. Zdaj bodo v Dortmundu pesti držali tudi za Kampla, za katerega je vodstvo Borussie odštelo več kot deset milijonov evrov.
Kampl je tako postal eden najdražjih slovenskih nogometašev vseh časov, prav tako je jasno, da v preteklosti v tako velikih klubih nismo imeli veliko svojih igralcev. Kampl je najboljše novoletno darilo že dobil, prestopa iz Salzburga v Borussio nič ne more nadgraditi. Niti nova zmaga v Ekipinem izboru, v katerem njegove delnice brez pretiravanja kotirajo res visoko. Morda celo najvišje med vsemi. Kar je logično; preprosta anketa med naključnimi mimoidočimi bi ga zagotovo postavila na vrh najbolj vročih slovenskih nogometašev v tem trenutku. Kaj pa bodo porekli novinarji? Na to boste morali še malce počakati – do 2. januarja.
A leto 2014 za Kampla ni bilo sanjsko le zaradi prestopa v Borussio, tudi v dresu salzburškega kluba je doživel marsikaj imenitnega. Postal je avstrijski prvak, osvojil je avstrijski pokal. Blestel je na domačih tleh in na evropskem odru, a s slednjim je bilo vseeno povezano tudi glavno razočaranje oziroma kar dva. Na začetku leta je Salzburg izpadel iz lige Europa, čeprav je v vseh pogledih nadigral Basel.
Potem so prišle kvalifikacije za ligo prvakov in Salzburgov vnovičen polom v tem tekmovanju, ki mu preprosto ni usojeno. Že tedaj se je glasno govorilo, da bo Kampl pomahal v slovo Mozartovemu mestu, toda zgodilo se je nekaj dokaj nepričakovanega: slovenski reprezentant ni pomahal v slovo, celo podpisal je novo pogodbo. Julija je obljubil zvestobo Salzburgu vse do leta 2019, kar so navijači sprejeli z navdušenjem. Toda tisti prisebni so jih že tedaj opozarjali: ne glede na vse bo odšel, kmalu bo prerasel sicer urejeni in bogati Salzburg ter predvsem avstrijsko ligo.
In zgodilo se je, kar se je: Salzburg ga je prodal in z nadarjenim Slovencem ustvaril zajeten profit. Leta 2008 je zanj plačal 3,5 milijona evrov, prodal ga je za 12 milijonov evrov. In vsi srečni, vsi veseli. No, kot pribito pa drži, da ga bodo navijači Salzburga noro pogrešali. Odšel je nogometaš, ki je v dresu rdečih bikov odigral 109 tekem, zabil 29 golov in prispeval 54 podaj. Odšel je torej eden najboljših nogometašev, ki so kadarkoli nosili dres 81 let starega kluba iz Salzburga.
Kamplova letna statistika razkriva podatek, da je v preteklih dvanajstih mesecih tako ali drugače sodeloval pri 45 golih – in na klubski in na reprezentančni ravni. Petnajst jih je zabil sam, 30-krat je podal. V dresu z državnim grbom se med strelce ni vpisal, to je v tem letu od Slovencev tako ali tako uspelo le Milivoju Novakoviću, je pa imel prste pri morda celo najpomembnejšem letošnjem zadetku. V Ljudskem vrtu je Katančevi četi priigral enajstmetrovko, ki jo je Novaković spremenil v zadetek in zlata vredno zmago nad Švico.
