Inter je svetlobna leta oddaljen od stare slave, Milančani pa bi lahko bili še precej nižje, če v svojih vrstah ne bi imeli Samirja Handanovića. V letu 2014 je visokorasli Ljubljančan vnovič potrdil svojo vrednost, med nerazzurri pa dejansko nihče noče niti pomisliti na to, kaj bi bilo, če med vratnicama ne bi stal Sarma.
SAMIR HANDANOVIĆ
30 let
Inter (Ita)
Če lahko Milančani prekipevajo od sreče, ker njihovo mrežo brani tako kvaliteten vratar, pa Handanoviću ni preveč do smeha. Pred kratkim je iskreno priznal, da življenje v mondenem Milanu ne more biti dovolj za popolno zadovoljstvo, za slednje so potrebne tudi zmage. A pri Interju jih v letu 2014 ni bilo veliko. No, vsaj odmevnih ne. Črno-modri so bili v sezoni 2013/14 daleč stran od najboljših, zgodba se ponavlja tudi v tekmovalnem letu 2014/15; Inter je trenutno na skromnem enajstem mestu serie A.
• NOGOMETAŠ LETA 2014
Če je bil Handanović pred dvema letoma, ko je zapustil Udinese, prepričan, da odhaja na bolje, da odhaja v klub, v katerem bo naredil korak naprej v svoji karieri, se danes bržčas sprašuje, ali je res povlekel pravo potezo. O tem, da ni vse tako, kot si je zamislil, navsezadnje govorijo njegove besede izpred nekaj dni.
Ko so ga povprašali o najlepšem trenutku v Interju, je brez dlake na jeziku odvrnil, da dan, ko je podpisal pogodbo. Žalostno je, da mu številni naslednji dnevi niso prinesli nič prijetnejšega, je pa ne glede na vse še kako pohvalno, da se kljub mnogim razočaranjem ni prepustil malodušju. Povprečje ga ni posrkalo vase, ostal je nadpovprečen. Medtem ko je v letu 2014 vrednost delnic Interja drastično padla, je njegova cena celo malce narasla. Ker je bil, kot rečeno, ena redkih svetlih točk svojega kluba. Uspelo pa mu je še nekaj: dokončno je postal kralj branjenja enajstmetrovk.
Takšnega specialista v tem trenutku ni; na tej ravni zagotovo ne. Če se marsikateri vratar ob strelu z bele točke na slepo vrže v eno smer in ob tem upa, da ga bo obdarila boginja Fortuna, ima pri Handanoviću vsak gib svoj smisel. Tekmeca, s katerim si zre iz oči v oči, čaka do zadnjega trenutka. Bere nasprotnikove misli in jih velikokrat prebere dovolj dobro, da je nato vse odvisno le še od tega, ali bo izvedba obrambe dovolj kvalitetna ali ne. Ker je še vedno eksploziven kot v mlajših letih, po navadi s tem nima težav. Ne, pri njegovem branjenju enajstmetrovk res ni naključij, vse je izdelano do potankosti.
Statistika, s katero se lahko bohoti, pa je res osupljiva. V zgodovini italijanske lige je bil do zdaj le en vratar, ki je obranil več strelov z bele točke. Gianluca Pagliuca se je ustavil pri številki 24, Handanović jih je za zdaj zaustavil 20. Toda niti Pagliuca ne dvomi: »Samir me bo zagotovo ujel in prehitel. Mlad je še in pred seboj ima še veliko let. Njegovo povprečje je tako ali tako boljše. Ko me bo prehitel, bom ponosen, da me je prehitel prav on.«
Na klubski sceni je Handanović v letu 2014 začel niz, ki ga letos še ne bo konec – obranil je zadnjih šest enajstmetrovk! Na reprezentančni ravni ga je Wayne Rooney novembra sicer ukanil (in imel ob tem precej sreče), toda ko ga je Slovenija potrebovala, Sarma ni zatajil. Na tekmi s Švico, ki je bila ključna pri opisovanju leta 2014 z relativno pozitivnimi besedami (v primeru poraza bi govorili o čisto pravi katastrofi), je osupnil s številnimi izjemnimi predstavami.
Bil je igralec tekme, bil je tako dober, da bi lahko Švicarji njegov gol napadali še nekaj časa, pa mreže ne bi zatresli. Njegova posredovanja so bila tedaj v Ljudskem vrtu vredna vsaj toliko kot zadetek Milivoja Novakovića, tudi sicer pa Handanović zagotovo ne spada med številne tiste nogometaše, ki v letošnjem letu v dresu z državnim grbom preprosto niso pokazali dovolj. Lahko rečemo celo, da če bi bilo več takšnih, ki bi se za izbrano vrsto trudili tako kot Handanović, bi bili rezultati precej boljši.
Handanović, ki ga kot prvega izmed petih nominirancev za nogometaša leta predstavljamo zgolj in samo zaradi abecedne razvrstitve igralcev, bo letos v Ekipinem izboru poskušal vknjižiti že svojo četrto zmago. Najboljši je bil v letih 2009, 2011 in 2012. Tudi lani je bil dokaj blizu; bil je prvi zasledovalec Kevina Kampla, čeprav je res, da je imel slednji za seboj preprosto predobro leto, da bi ga lahko kdorkoli ogrozil. Handanović ga ni, a letos njegove delnice vnovič kotirajo zelo visoko. Dovolj visoko za že njegov četrti naziv slovenskega nogometaša leta?
